Kategorija: Ribja hrana

Japonska sviloprejka je udomačena vrsta nočnega metulja, ki jo gojimo predvsem zaradi pridobivanja svile. Toda zadnje čase se ta zanimiva žuželka vse pogosteje znajde tudi na jedilniku naših domačih živali. Uporabljamo predvsem bube in gosenice. Žive so odlična poslastica za želve, plazilce ter večje ribe. Moka pa se pridobiva s sušenjem in mletjem metuljev, bub […]

Česen, to čudovito rastlino uporabljamo predvsem kot začimbo, zadnje čase pa se izpostavlja tudi njegove pozitivne ter zdravilne lastnosti. Pri gojenju akvarijskih rib ima česen posebno mesto, zato ni nič čudnega, da ga najdemo v kakovostnih  ter malo boljših krmnih mešanicah s katerimi hranimo ribe. Zakaj bi ribam sploh dodajali česen? Česen se v ribjo […]

Papaja je tropsko sadje, ki raste na drevesu papaja (Carica papaya). Izvira iz Južne Amerike, običajno raste blizu vode, zato se pogosto znajde v bližnjih rekah, jezerih ter lagunah. Sadje ima značilen sladek vonj, ki hitro privabi različne vrste vodnih organizmov, ki to dobroto z veseljem pospravijo. Užitna so tudi semena ter olupek, suhi listi […]

Buče in bučke so zelo raznolika skupina kulturnih rastlin, ki je danes razširjena po vsem svetu. Izhajajo iz Južne Amerike, v Evropo pa prišle v prvi polovici 16. stoletja. Čeprav v resnici gre za isto rastlino, besedo buča uporabljamo za okrogle plodove, besedo bučka pa za podolgovate plodove. Poznamo okoli 90 variacij in sort, za […]

MIT ALI RESNICA? Nesladkan surov kakavov prah se že kar nekaj let uporablja v prehrani rib, praksa pa je razširjena predvsem na Japonskem, kjer se ga poslužujejo gojitelji zlatih rib ter koi krapov. Z njim namreč preprečujejo težave, ki so povezane z vnetjem mehurja ter zaprtostjo. Ne gre za skrbno varovano skrivnost, ampak prakso, ki […]

»Ni vse zlato kar se sveti.« To je Slovenski pregovor, ki pomeni, da se pod bliščem zlata lahko skriva marsikaj. Izvira iz obdobja baroka, ko so umetniki palače imenitnežev krasili z lesenimi kipci, oblečenimi v tanko plast zlata.

Karnivori so prehranski specialisti, specializirani in opremljeni za lov. Zanje je značilen ustni aparat, ki je prilagojen grabljenju, trganju ter požiranju plena. Želodec je velik in raztegljiv. Nekateri mesojedi lahko zgrabijo in pojedo plen, ki je tako velik, kot so sami.

Ribe so se stoodstotno prilagodile življenju v vod, na soli, ki ji oddajajo kamnine ter na toksine, ki jih oddajajo različni deli rastlin (listje, korenine, semena, oreščki…). Če bi jih vprašali, kaj jih moti v akvarijih, potem bi odgovorile, da so preveč sterilni.

V naravi ribe ne jedo industrijsko predelane kosmiče, ampak se zadovoljijo s stvarmi, ki jih trenutno ponuja njihovo okolje. Večino vrst uvrščamo v skupino omnivorov oziroma vsejedcev.

Tudi najboljša industrijska hrana se ne more primerjati z naravnimi sestavinami, zato je priporočljivo, da ribam vsaj občasno ponudimo kaj drugega. Akvaristi radi posegajo po zamrznjeni ter liofolizirani hrani. Obe hrani odlikuje vsebnost organizmov, ki jih ribe jedo tudi v naravi, prav zato se ta način obravnava kot naravno hranjenje.

Industrijsko pripravljene hrane za ribe so se pojavile šele v sredini devetnajstega stoletja, pred tem so akvaristi svoje ribe hranili z živo hrano. Pojav industrijsko pripravljene hrane je pomenil veliko lažje hranjenje rib ter s tem naredil akvaristiko bolj dostopno širšemu krogu ljudi.

Hrana je sestavljena iz hranilnih snovi. To so snovi, ki jih lahko žival izkoristi za opravljanje določenih telesnih funkcij. Vsaka hrana, ne glede na to ali izhaja iz rastlinskega ali živalskega izvora vsebuje VODO in SUHO SNOV.