Tumorji pri ribah sploh niso tako redki, kot se sprva zdi. Pogosti so pri zlatih ribah, nekaterih ostrižnikih in siamskih bojnih ribicah. Običajno so posledica virusne okužbe, njihov vzrok pa se lahko skriva tudi v genetiki ali kemikalijah, ki se nahajajo v hrani ali vodi. Ne glede na njihov izvor pa imajo vsaj eno skupno točko, odstranimo jih lahko le s kirurgškim posegom.
Odrasla zlata riba z neurofibromi tumorjem, ki je posledica genetike.
Tumorji so tvorbe, ki nastanejo zaradi nekontrolirane rasti nekega tkiva. Kot posledica te, nekontrolirane rasti pa na tem tkivu nastane novotvorba, oziroma masa tkiva, ki je po videzu in strukturi drugačna od normalnega tkiva. Novotvorbe so običajno bele ali črne barve, splošno pa jih imenujemo tumorji. Tumor je lahko rakast ali benigen, za rakaste tumorje velja, da se izredno hitro širijo po celem telesu, pojavijo pa se lahko tudi na notranjih organih. Benigni tumorji pa so manj nevarni in so običajno vezani le na področje kože ali spolnih organov.
Običajno jih povzročajo tako imenovani genotoksični strupi, kot je na primer izpostavljenost nekaterim kemikalijam ter težkim kovinam, kljub temu pa je potrebno izpostaviti, da je večina tumorjev med akvarijskimi ribami posledica slabe genetike ali virusnih okužb. To je pomembno, saj virusne tumorje lahko dokaj enostavno pozdravimo, oziroma omejimo. Enako velja tudi za tumorje, ki so posledica kemikalij. Pri tumorjih, ki so posledica genetike, pa je uspešno zdravljenje skoraj nemogoče, saj se ti zelo radi ponavljajo.
Genetski tumorji so najpogostejši pri siamskih bojnih ribicah (Betta splendens), zlatih ribah (Carassius auratus) in koi krapih (Cyprinus rubrofuscus). Virusnim tumorjem pa so izpostavljene vse ribe, kljub temu pa jih največkrat opazimo pri ostrižnikih, kot sta oskar (Astronotus ocellatus) in akara (Andinoacara pulcher). Najpogosteje jih povzročajo virusi iz skupine Iridovirusov, ki povzročajo različne oblike bolezni, ki ji strokovno pravimo limfocistis.
Ne glede na izvor, pa tumorje pri ribah ločimo v tri velike skupine, in sicer kromatoforomi tumorji, neurofibromi tumorji in gonadni tumorji ali sarkomi.
Kromatoforomi tumorji, so zelo pogosti pri koi krapih, opazimo pa jih tudi pri somičih iz roda Corydoras. Zanje je značilno, da imajo pigment, saj se razvijejo iz pigmentnih celic, ki jih imenujemo melanomi. Povzročala naj bi jih močna izpostavljenost UV svetlobi, bolj izpostavljene pa naj bi bile svetlejše živali.
Kromatoforomi tumorj,ki mu strokovno pravimo melanophorom na koi krapu.
Vir slike: TY - JOUR, AU - Grosset, Claire, AU - ME, Nadeau, AU - Groff, Joseph, PY - 2016/11/25, SP - 21, EP - 56, T1 - Fish Oncology : diseases, diagnostics and therapeutics, VL - 20, JO - Veterinary Clinics of North, America Exotic Animal Practice, ER -
Neurofibromi tumorji ali kožni tumorji, so oblika ne rakastih tumorjev, ki jih najpogosteje opazimo pri zlatih ribah. Takšni tumorji so pogosto prekrvavljeni, zato med kirurškim posegom iz njih teče kri. Relativno preprosto jih odstranimo z operacijo, ribe pa po operaciji zelo hitro okrevajo. Po odstranitvi tumorja je nujno potrebno dnevno razkuževanje rane z jodom.
Neurofibromi tumor na modri akari.
Gonadni tumorji ali sarkomi. Te vrste tumorjev najtežje odkrijemo in zdravimo. To pa zato, ker se največkrat pojavijo na spolnih organih samic. Živali, ki so zbolele ne kažejo izrazitih težav vse do dneva, ko je tumor že tako velik, da se ga opazi na zunaj, smrt sledi v nekaj dneh, saj masa tkiva moti krvni obtok ali pritisne na vitalne organe. V teoriji bi tumorje te vrste lahko odkrili s preventivnim pregledom z ultrazvokom, toda za enkrat praksa te vrste pregledov ne dopušča zaradi visokih cen.
S pregledom z ultrazvokom so pri samici koi krapa odkrili ogromen tumor na jajcevodu. Tumor je bil pravočasno najden ter odstranjen.
Torej, kaj lahko storimo?
Najboljša možnost je kirurška odstranitev tumorja. To naredimo s pomočjo blage anastezije in zelo preciznim kirurškim orodjem. Rano nato po potrebi zašijemo, v vsakem primeru pa je pomembno, da jo redno razkužujemo z jodom. V veliko pomoč so tudi antibiotiki ter antibiotočna zdravila. V skrajnih primerih rano povijemo. V 80% ribe operacijo sprejmejo zelo dobro in nato odlično okrevajo.
Zlata riba s tipično obliko kožnega tumorja pred kirurgškim posegom.
Ista zlata riba nekaj dni po posegu. Rana se lepo celi in se ne gnoji.
Akara s kožnim tumorjem pred posegom.
Rano dobro razkužimo z jodom.
Rana se je nekaj dni po posegu že skoraj zacelila.