Svitki so majhni ali srednje veliki vodni polži iz družine Planorbidae. Z njimi se sreča prav vsak akvarist, najsibo začetnik ali profesionalec. Toda odnos do teh bitij so je zelo različen. Za nekatere so pomočniki, komunalna služba. Za druge so moteči, za tretje pa velika nadloga, tisti ne bodi ga treba, ki ga je potrebno takoj uničiti.

Toda kdo ima prav?

So svitki koristni?
So nevarni?
Ali pa so samo estetski problem?

Kot večina vprašanj, ki so povezana z akvaristiko, tudi na ta ne moremo odgovoriti samo z »da« ali samo z »ne«. Za točne odgovore je potrebna širša slika. Toda preden nadaljujemo, si malo poglejmo, kdo so svitki in kaj je zanje značilno.

Družina Planorbidae šteje čez 2000 vrst, ki so razporejene v 40 rodov. Toda klasifikacija teh polžev je zelo zahtevna, zato število vrst in rodov variira glede na literaturo, ki jo prebiramo. Brez skrbi, ne bom vas mučila s klasifikacijo, zato rečemo samo to, da so svitki zelo številna ter raznolika družina polžev, ki jih najdemo po vsem svetu, razen na Arktiki in Antarktiki.
Nekaj vrst je avtohtonih tudi pri nas, mnoge pa so tujerodne, ki so v naše vode zašle po pomoti. Čeprav so tujerodne, pa za enkrat še ne opazimo, da na okolju povzročajo škodo.
V akvaristiki se srečamo predvsem s tremi vrstami. Roženim svitkom, tigrastim svitkom in malim svitkom. Prodajalci pa pod imenom »svitek« pogosto prodajajo tudi velikega črtastega jabolčnika, ki pa s svitki nima prav nič skupnega, saj je sorodnik jabolčnega polža.

Veliki črtasti jabolčnik (Marisa cornuarietis) spada v družino jabolčnih polžev. Na videz je zelo podoben svitku, toda po anatomiji, prehranjevanju ter razmnoževanju se močno razlikuje od svitkov.

Svitke spoznamo po značilnih hišicah, te so bočno stisnjene ter zavite kot ovnov rog ali svitek volne. Od tod tudi angleško ime »ramshorn snail« Ram = oven, Horn = rog. Oziroma po slovensko svitek.

Velikost hišice je odvisna od vrste, pri čemer velja, da največje hišice opazimo pri roženem svitku (Planorbarius corneus), katerih hišice lahko dosežejo premer do 3,5 cm. Ti polži so zelo veliki, hišica je običajno rjave barve, barva noge pa variira od temno rjave do rdeče. Navadni svitki (Planorbella duryi), so v akvaristiki veliko pogostejši, običajno zrastejo dosti manjši, nekje od 1 do 2 cm. Nekatere podvrste pa ne presežejo 1 cm. Barva noge variira od rjave, rdeče, modre in celo bele. Barva hišice pa je modra, rjava, svetlo rjava, rozasta, modra ali bela. Med vsemi polži ima navadni svitek največjo barvno variacijo. Najmanjši predstavnik pa je tako imenovani mali svitek (Gyraulus parvus), ki zraste le nekaj milimetrov. Pravi posebneš pa je tako imenovani tigrasti ali pikasti svitek, ki ga spoznamo po leopardjem vzorcu na hišici. Mnogi so prepričani, da je ta polž samostojna vrsta, kljub temu pa ga v akvarističnih trgovinah vodijo kot variacijo navadnega svitka.

Navadni svitek (Planorbella duryi) v variaciji modra hiška in vijolična noga.

Navadni svitek (Planorbella duryi) v oranžni variaciji.

Svitke v svoj akvarij običajno vnesemo z akvarijskimi rastlinami, kljub temu pa jih lahko kupimo tudi v akvarističnih trgovinah. Cena je odvisna od barvne kombinacije polža. Trenutno je najdražja ter najbolj cenjena kombinacija bela hiška ter bela noga. Takšen polž lahko doseže ceno preko 20 €.

Navadni svitek (Planorbella duryi) v albino variaciji. Vir: r/AquaticSnails, https://www.reddit.com/r/AquaticSnails/ (11. 02. 2024)

Malo smešno, a ne, saj so po drugi strani ravno ti polži označeni za nadloge ter škodljivce v akvarijih. Zakaj bi nekdo dal 20€ za nekaj, kar se množi hitreje od podgan in v akvariju dela škodo?
No, resnica je ta, da je vse odvisno od naših percepcij ter organizmov, ki jih imamo v akvariju. Če so nam polži všeč, potem bomo strmeli k njihovi variaciji, saj si bomo želeli čimbolj pisane hišice. Če nam niso, pa se z njihovimi barvami ter vzorci sploh ne bomo ubadali. Kot vidimo imajo polži prijatelje in sovražnike, prav zato ni nič čudnega, da so med akvaristi njihovi nasprotniki in prijatelji in praz zato ni nič čudnega, da so se o polžih pojavile številne govorice ter miti.

Miti o škodljivosti polžev segajo zelo daleč nazaj. Toda ali je v njih kaj resnice?
Preverimo…

Mit 1. Polži so odlična komunalna služba

Ta trditev delno drži. Polži bodo z veseljem pospravili vsak košček hrane, ki ga bodo našli, kar pomeni, da na nek način res opravljajo delo komunalne službe. Toda to delo za sabo nosi posledice. Polži, ki veliko jejo, se tudi veliko razmnožujejo istočasno pa se veliko iztrebljajo. Polžji iztrebki pa za akvarij niso nič kaj manj nevarni od ribjih, kar pomeni, da jih moramo redno čistiti iz akvarija, saj v nasprotnem primeru prispevajo k nastajanju amonijaka, nitritov in nitratov. Prav zato moramo kljub vojski polžev ribe hraniti zelo zmerno, saj bo v nasprotnem primeru naša komunalna služba v akvarij prinesla več škode kot koristi.

Nasvet: Ribe hranimo zmerno, toliko, koliko pojedo v času 1 do 2 minuti. Hranimo enkrat na dan, enkrat na teden pa jih postimo.

Polži so odlični čistilci alg, z veseljem pa pospravijo tudi ostanke ribje hrane.

Mit 2. Polži so strupeni, njihova sluz ubije ribe
Ta mit je star toliko, kot je stara akvaristika in čeprav naj bi že zdavnaj zamrl, se vsake toliko časa znova pojavi. Pojavil se je v obdobju, ko so akvariji postali dostopni tudi srednjemu razredu. S pojavom tako imenovane komercialne akvaristike pa se je znanje o biologiji akvarija na nek način razgubilo. To je pomenilo, da so se v večini na novo postavljenih akvarijih pojavile težave, kot je naraščanje amonijaka, nitritov ter nitratov. Danes vemo, da so te težave posledica nepravilno postavljenih akvarijev, biološko ne utečenih filtrov in prenaseljenosti organizmov. Vemo pa tudi to, da nimajo popolnoma nobene veze s polži.
Toda iz kje izvira mit, da so za pogine rib krivi polži? Odgovor se skriva v njihovem obnašanju, oziroma reakciji ob naraščanju amonijaka, nitritov in nitratov.
Ob naraščanju amonijaka, nitritov ter nitratov se polži začnejo bolj sluziti, sluz jih brani pred škodljivimi vplivi strupenih snovi, ki so prisotne v vodi. Istočasno pa ob pomanjkanju kisika silijo proti vodni gladini, kjer začnejo dihati atmosferski zrak. S tem obnašanjem sporočajo, da v akvariju nekaj ne štima in da je potrebna takojšnja menjava vode. Ribe v tem času še vedno normalno plavajo, in akvarij vizualno deluje čisto brez posebnosti, z izjemo polžev, ki se v gosti sluzi zbirajo po steklu. Če ne zamenjamo vode, nas bodo naslednji dan pričakale poginjene ribe. In od tukaj izvira mit o strupenih polžih.

Nasvet: Kadar opazimo, da se večje število polžev zbira tik pod vodno gladino, takoj zamenjamo akvarijsko vodo in preverimo delovanje filtrov. Toda pozor, večje število polžev na steklu ni vedno znak za preplah, večina polžev se zbira na steklu tudi ponoči ter ob slabi osvetlitvi akvarija.

Mit 3. Polži uničujejo filtre
Prav gotovo med nami ni akvarista, ki vsaj enkrat ni doživel tega, da se je v rotor vodne črpalke ali filtra ujel polž. Zelo neprijeten občutek. In čeprav se v večini primerov zgodi, da vetrnice zdrobijo polžjo hišico, se ta včasih zagozdi, kar pomeni, da filter dela v prazno in v najslabšem primeru pregori. V tej situaciji smo lahko opravičeno jezni na polže, saj filtri ter črpalke niso poceni. Toda s filtrirnimi gobami ter pravilno zaščito rež lahko te možnosti zelo omejimo. Med najbolj nadležne »mašilce« filtrov prav gotovo spadajo mali svitki, korenčice in melanije.
Nasvet: Filtrirne reže, sesne košare in podobne elemente, zaščitimo s filtrirno gobo. Tako preprečimo, da bi polži splezali v rotor filtra.

Mit 4. Polži žrejo rastline
Mit delno drži. Toda polže obžirajo le veliki polži iz družine jabolčnih polžev, ki imajo močnejše čeljusti. Manjši akvarijski polži, kot so svitki, melanije in korenčice ter drugi okrasni polži, bodo zdrave rastline pustili popolnoma pri miru. Z veseljem pa bodo pojedli šibke, gnile ter odpadle liste. Torej, v kolikor opazite, da vam svitki, melanije ali korenčice obžirajo rastline, razmislite o dognojevanju, menjavi luči, to so ukrepi, ki okrepijo akvarijske rastline.
Nasvet: Akvarijske rastline za svojo rast potrebujejo hranila, svetlobo in vodo. Izbira kakovostnih gnojil ali hranilne podlage v kombinaciji s kakovostno svetlobo je pravi recept za zdravo rast akvarijskih rastlin.

Polžki melanije se hranijo z odmrlim listom rastline.

Mit 5. Polži se množijo sami od sebe
Drži, večina polžev je dvospolnikov, kar pomeni, da je za razmnoževanje dovolj že en sam osebek. Toda nekateri polži so enospolniki, kar pomeni, da za razmnoževanje potrebujemo samca in samico. Svitki so dvospolniki.

Mit 6. Polži nastanejo iz ribje hrane ali ribjega blata
Ta mit ne drži in je od vseh najbolj izmišljen. Polže v akvarij vnesemo preko akvarijskih rastlin, saj so v sluz zavita jajčeca odporna na večino negativnih vplivov, kot je kratkotrajna suša ali razkuževanje.

Mit 7. Polži prenašajo bolezni
Delno drži. V naravi so polži prenašalci številnih parazitov in bolezni, nekatere so nevarne tudi človeku, zato je zelo pomembno, da z divjimi polži rokujemo izredno previdno. Zgodba z akvarijskimi polži pa je povsem drugačna, zaradi življenja v ujetništvu ne prenašajo bolezni in parazitov.

Nasvet: V primeru, da želimo v svoj akvarij naseliti divjega polža, ga moramo imeti v karanteni vsaj eno leto. Pri rokovanju ter menjavi vode uporabljajmo lateks rokavice ter si takoj ko zaključimo delo temeljito umijemo roke.

Mit 8. Akvarij brez polžev ne more funkcionirati
Ta mit ne drži. Akvarij lahko funkcionira tudi brez polžev, je pa res, da je vzdrževanje akvarija v katerem so polži bistveno lažje, saj nam ni potrebno skrbeti koliko hrane dajemo ribam, saj bojo vso odvečno hrano pojedli polži. Seveda v tem primeru moramo poskrbeti, da njihovo število nadzorujemo, istočasno pa moramo poskrbeti za redne menjave vode.

Nasvet: Polži se množijo ob obilnem hranjenju, če opazimo, da se število polžev konstantno povečuje, potem zmanjšamo hranjenje. Nekaj polžev lahko odstranimo tudi ročno.

Mit 9: Polži požrejo ribje ikre
Ta mit delno drži. Polži bojo požrli le ikre nekaterih rib, predvsem pa jim grejo v slast majhne ikre killi ribic. Večino iker pa bodo pustili povsem pri miru, razen v primeru, če se na njih razvije plesen. Nekateri rejci zato svitke namerno naseljujejo v gojitvene akvarije, saj na nek način čistijo ikre ter jedo mrtve mladice.

Mit 10. Polži so nevarni za ribe
Ta trditev delno drži, Polži ne predstavljajo popolnoma nobene nevarnosti in jih lahko kombiniramo z večino ribami.Toda obstaja nekaj izjem, kjer se sobivanje s polži odsvetuje. Takšni primer so razne vrste majhnih killi ribic.

Mit 11. Polži so občutljivi na spremembe parametrov
Drži, polži izredno hitro zaznajo že najmanjše spremembe v vodnih parametrih, zato se lahko z opazovanjem polžev v akvariju izognemo velikim tragedijam. Toda kljub občutljivosti so zelo trdoživi in običajno prenašajo veliko večje koncentracije strupenih snovi v primerjavi z ribami. To pomeni, da strupene snovi zaznajo hitreje kot ribe, zato v njihovem obnašanju opazimo spremembe, pogin pa nastopi veliko kasneje in pogosto se zgodi, da ribe poginejo veliko prej, preden začnejo umirati polži. To velja za vse toksine, razen za baker in cink.
Nasvet: Opazujmo obnašanje polžev. Če opazimo nenavadno obnašanje, takoj preverimo parametre vode, še bolje pa je, da v najkrajšem možnem času naredimo menjavo vode ter preverimo delovanje filtrov.

OSEBNA PERCEPCIJA
Torej, ko govorimo o svitkih ter podobnih polžih in o njihovih pozitivnih ter negativnih vplivih na akvarij, je to vprašanje predvsem naše percepcije. Če so nam všeč, jih bomo gojili v zmernem številu, prav tako pa jih bomo v zmernem številu gojili tudi takrat, ko bomo želeli z akvarijem manj dela. Mnogi jih gojijo preprosto zato, ker so lepi, konec koncev so svitki edini akvarijski polži, pri katerih smo dosegli različne barvne variacije. Torej, če zaključim, v akvaristiki obstajata dve vrsti ljudi, eni svitke obožujejo, drugi pa jih ne marajo.

Jaz sodim v skupino, ki si akvarij brez polžev skoraj ne more predstavljati, saj v njih vidim toliko pozitivnega, da bi bilo res škoda, če bi mini ekosistem oropali teh čudovitih bitij.