Akvarijske kozice so majhni nevretenčarji, ki postajajo vedno bolj priljubljeni. Razlog se najbrž skriva v njihovem zanimivem obnašanju ter dokaj preprosti oskrbi v akvariju. Poleg tega pa pri tej vrsti najdemo pisano paleto barv, ki smo jih vzgojili z intenzivno selekcijo. Primerne so za izredno majhne akvarije, kar še dodatno vpliva na njihovo priljubljenost.
Rdeča sladkovodna kozica je zelo ponesrečeno ime, morda bi bilo bolje, če bi jo poimenovali kitajska sladkovodna kozica, saj je rdeča barva le ena od barvnih variacij, ki pripadajo vrsti, ki jo znanstveno imenujemo Neocaridina davidi. Divji osebki so prozorne, rjave ali rahlo rdeče barve. Pri nekaterih opazimo rahlo modrikaste ali oranžne odtenke, vsem pa je skupen varovalni, tigrast vzorec. Divje kozice so predniki vseh akvarijskih kozic, ki jim pravimo neocaridine.
Divji predstavniki Neocaridina davidi so pogosto rahlo prozorni z intenzivnimi varovalnimi črtami v rjavi, črni, modri ali rdeči barvi. Vir fotografije: Spletna trgovina Aquatic Arts, https://aquaticarts.com/products/wild-form-neocaridina-shrimp
Naseljujejo čiste in neonesnažene vode na jugu kitajske. Načeloma je ta vrsta zelo trpežna, prilagodljiva ter neobčutljiva, toda le pod pogojem, da je v vodi dovolj kisika in v njej ne nastaja preveč organskega odpada. To kozico naselimo le v dobro utečene ter stabilne akvarije, saj ne marajo povišanih vrednosti KPK, amonijaka, nitratov ter nitritov.
Neocaridina davidi je relativno majhna kozica, največje samice dosežejo velikost do 3,5 cm. Čeprav jo poznamo pod imenom »rdeča kozica«, pa smo za akvarijske potrebe s pomočjo intenzivne selekcije ter načrtnega parjenja ustvarili različne barvne variacije. Na primer zelena, Green jade, ali modra, Blue velvet. Najbolj priljubljeni pa ostajata Red cherry ter Red sakura. Poleg osnovnih barv pa poznamo pa tudi tako imenovano rili variacijo, za katero je značilen prozoren pas, kar naredi kozico dvobarvno.
Rdeča kitajska kozica (Neocaridina davidi) v različnih barvnih variacijah, ki so posledica intenzivne selekcije ter načrtnega parjenja. Vir fotografije: Spletna trgovina Jungle Aquarium Shrimp: https://www.jungleaquashrimp.com/, https://cdn11.bigcommerce.com/s-z6dz2p/images/stencil/1280x1280/products/2184/10435/_57__28511.1701378578.jpg?c=2
Ne glede na barvno variacijo, pa rdeča (kitajska) kozica potrebuje kakovostno vodo ter kakovostno prehrano. V naravi se ti organizmi hranijo predvsem z algami, odmrlimi deli rastlin ter poginjenimi živalmi. V akvariju poskrbimo za pestro prehrano, ki jo sestavlja 80% rastlinske hrane, 10% mesne hrane in 10% mineralov.
Minerali za kozice ALFA IN BETTA z dodatkom spiruline. S takšnim dodatkom kozice dobijo obrok, kot tudi pomembne minerale, ki jih potrebujejo za uspešno levitev. Na voljo tukaj: https://alfa-in-betta.si/izdelek/minerali-za-kozice-in-polze-s-spirulino/
Zadovoljile se bodo z različno kuhano zelenjavo ter zelišči, posebej v slast jim gredo koprive ter bučke, za bolj intenzivne barve pa jim ponudimo korenje, papriko ali špinačo. Kot vir beljakovin jim ponudimo kakovostno hrano za ribe, še bolj pa bodo vesele, če jim bomo ponudili les, ki so ga prerasle alge ter bela sluz. Ne pozabimo na dodatek mineralov ter priboljške.
V dobrih pogojih se bodo brez težav razmnoževale. Samica jajčeca nosi pod repom, barva jajčec pa variira od bele, zelene do rumene. Načeloma so jajčeca tik pred izleganjem bolj temne barve, velik vpliv na barvo jajčec pa ima tudi barva kozice. Samice lahko spoznamo po obliki eksoskeleta, veliko lažja metoda pa je prisotnost rumene lise, ki ji pravimo sedlo.
Primerjava eksoskeletov med samcem in samico pri variaciji Red sakura. Samice imajo spodaj zaobljen eksoskelet, kar jim omogoča nošenje jajčec, rep samcev pa je raven.
Sedlo pri samici barvne variacije Yellow. Sedlo je rumena ali bela lisa v obliki sedla, ki se nahaja tik za glavo kozice. Sedla imajo samo spolno aktivne samice in so znak, da so samice oplojene ter spolno aktivne.
Mladički so majhni in znajo poskrbeti sami zase, saj so le miniaturna kopija odraslih. Veliki so okoli 2mm. V akvariju jim največjo nevarnost predstavljajo filter ter ribe. Ko mladički rastejo, menjujejo eksoskelet, pravimo, da se levijo. Levek pogosto spominja na poginjeno kozico, toda razliko hitro opazimo, saj je stara koža popolnoma brez barve. Po levitvi so kozice zelo ranljive, počasne in mehke in kot take so idealen prigrizek za ribe. Prav zato bodočim skrbnikom odsvetujem sobivanje z ribami.
Če se kljub temu odločite, da bodo kozice sobivale z ribami, potem izberite med majhnimi, jatnimi vrstami, kot so na primer kardinalke, neonke, gupiji, pritlikave tetre ter podobne ribe. Kljub temu imejmo v mislih, da bo v tem primeru kakšna kozica končala kot kosilo. Če poskrbimo za veliko skrivališč, se preživetje kozic nekoliko poveča, najbolj ogroženi pa so mladički, mlade živali ter živali, ki so se pravkar levile.
Obožujejo gosto zaraščene rastlinske akvarije, drži pa se jih sloves odličnih algojedcev. Žal to ni res. Res pa je, da kozice jedo alge. Žal pa nas ne bodo rešile, če imamo v akvariju resne težave z algami.
Ko jih naselimo v akvarij, so nekaj tednov zelo plašne, kmalu pa postanejo aktivne tudi čez dan. V akvariju, kjer ni rib, se opogumijo veliko prej. Sprednje noge so preobražene v klešče in z njimi neprestano brskajo ter iščejo, če je kje kaj užitnega. Pod repom pa imajo tako imenovane plavalne nožice s katerimi si pomagajo pri plavanju. Plavajo na krajše razdalje, oziroma takrat, ko ocenijo, da je to boljše od hoje.
Nevretenčarji imajo zelo majhne potrebe po kisiku, zato lahko kozice gojimo v akvarijih z zelo majhno prostornino. Načeloma en liter zadostuje za 3 kozice, pod pogojem, da je akvarijski sistem stabilen ter biološko uravnotežen. Zelo so občutljive na biološko pomanjkanje kisika, težke kovine, prisotnost nitritov, nitratov ter organsko onesnaženje akvarija.
Biološko pomanjkanje kisika je posledica slabe filtracije ter nepravilne razgradnje iztrebkov in ostalih organskih snovi. Pravimo mu tudi BPK in KPK in je ključ do stabilnih biološko ustreznih ter stabilnih akvarijev. Velik, biološko aktiven ter vzdrževan filter je ključ do stabilnega sistema. Če imamo akvarij brez filtra, pa moramo poskrbeti za ustrezne menjave vode, ter redno odsesavanje mulja.
Kozicam ustrezajo temperature od 4 do 28°C. Zato ne potrebujejo grelca. Imejmo v mislih, da je v hladni vodi več kisika, zato je naraščanje BPK in KPK vrednosti veliko manj verjetno. Kljub temu je zanje optimalna temperatura okoli 25°C. Pri temperaturah nad 28°C pa že lahko poginejo zaradi pomanjkanja kisika, oziroma naraščajoče KPK in BPK vrednosti.
Samica spolno dozori, ko doseže starost dva meseca. Pogosto slišimo izraz, da je samica breja, toda ta izraz je napačen. Pravilno rečemo, da samica nosi, saj so jajčeca nameščena pod repom med plavalnimi nožicami. Ena samica na leto nosi tri do štirikrat, v vsakem zarodu pa je okoli 30 do 50 jajčec. Jajčeca se izležejo po 30 dneh, mladice pa so miniaturne kopije odraslih. Življenjska doba je okoli 1,5 leta, kar pomeni, da v dobrih pogojih od ene samice dobimo okoli 300 mladic.
Samica nosi jajčeca pod repom, na fotografiji je variacija, ki ji pravimo Orange rili. Vir fotografije: Spletna trgovina Aquagear AT, https://www.aquagear.at/Neocaridina-davidi-var-Orange-Rili-Zwerggarnele
Neocaridina davidi se v akvaristiki pojavlja v različnih barvah ter barvnih kombinacijah, zato pogosto pomislimo, da bi v akvarij naselili več različnih kozic. Kar se tiče parametrov ter bioloških potreb, imajo vse kozice, ne glede na barvo iste potrebe, saj vse pripadajo isti vrsti, zato je naselitev različnih barv popolnoma mogoča. Stvari se zapletejo pri razmnoževanju. Barve so posledica intenzivne selekcije ter skrbnega kontroliranega razmnoževanja, zato se v prihodnjih generacijah ne bodo ohranile, če se bodo med sabo parile kozice različnih barv. Potomci križanja so zato blede, zelo temne ali rahlo rdeče barve, ki spominjajo na divje prednike. Z vsako generacijo se barve bolj in bolj izgubljajo, ko starši poginejo od starosti, nam zato v akvariju ostanejo le njihovi potomci. Ena od sprejemljivih možnih kombinacij je kombinacija Red cherry, Red rili in Red Sakura, vse te kozice so si genetsko zelo podobne, potomci pa so še vedno rdeče obarvani z zelo zanimivimi vzorci. Takšne kozice so še vedno odlični hišni ljubljenčki, za nadaljnjo prodajo pa niso najbolj primerne.
Če želimo vzgajati kakovostne kozice, potem je najbolje, da jih vzgajamo v vrstnem akvariju, kjer imamo le eno barvno variacijo.
PA ŠE NEKAJ ZANIMIVOSTI…
MOJE IZKUŠNJE Z VRSTO
Nekatere kozice lahko dosežejo izredno visoke cene, toda takšne živali izhajajo iz rok profesionalnih gojiteljev ter rejcev, ki dobro poznajo njihovo genetiko. Seveda se pričakuje, da takšno žival gojimo z osebki, ki ustrezajo njenemu rangu kakovosti in niti slučajno ne naselimo z ribami. Prav zato večina profesionalnih rejcev kozic, kozice goji v strogo ločenih akvarijih, kjer lahko njihovo razmnoževanje ter potomce skrbno nadzirajo. In čeprav vse rejce ter njihovo delo izredno spoštujem, se sama večkrat srečujem s križanci oziroma s tako imenovanim »genetskim odpadom«, kot mu pravijo.
Te kozice res niso najlepši predstavniki svoje vrste, kljub temu pa imajo svoj čar, saj jih lahko brez težav in slabe vesti vključimo v skupinske akvarije, tudi takrat, ko so v njem veliko večje ribe. Zakaj, preprosto zato, ker zaradi barve niso tako vpadljive in jih ribe pustijo pri miru, vseeno pa so dovolj zanimive, da pritegnejo pogled opazovalca.