Logotip Alfa in Betta
0
0
0,00  0 izdelkov

V košarici ni izdelkov.

Rdeča sladkovodna (kitajska) kozica

Neocaridina davidi

Objavil: 
Tjaša Kvas
Čas objave: 
04.05.2025
Kategorija: 

Akvarijske kozice so majhni nevretenčarji, ki postajajo vedno bolj priljubljeni. Razlog se najbrž skriva v njihovem zanimivem obnašanju ter dokaj preprosti oskrbi v akvariju. Poleg tega pa pri tej vrsti najdemo pisano paleto barv, ki smo jih vzgojili z intenzivno selekcijo. Primerne so za izredno majhne akvarije, kar še dodatno vpliva na njihovo priljubljenost.

Rdeča sladkovodna kozica je zelo ponesrečeno ime, morda bi bilo bolje, če bi jo poimenovali kitajska sladkovodna kozica, saj je rdeča barva le ena od barvnih variacij, ki pripadajo vrsti, ki jo znanstveno imenujemo Neocaridina davidi. Divji osebki so prozorne, rjave ali rahlo rdeče barve. Pri nekaterih opazimo rahlo modrikaste ali oranžne odtenke, vsem pa je skupen varovalni, tigrast vzorec. Divje kozice so predniki vseh akvarijskih kozic, ki jim pravimo neocaridine.

Divji predstavniki Neocaridina davidi so pogosto rahlo prozorni z intenzivnimi varovalnimi črtami v rjavi, črni, modri ali rdeči barvi. Vir fotografije: Spletna trgovina Aquatic Arts, https://aquaticarts.com/products/wild-form-neocaridina-shrimp

Naseljujejo čiste in neonesnažene vode na jugu kitajske. Načeloma je ta vrsta zelo trpežna, prilagodljiva ter neobčutljiva, toda le pod pogojem, da je v vodi dovolj kisika in v njej ne nastaja preveč organskega odpada. To kozico naselimo le v dobro utečene ter stabilne akvarije, saj ne marajo povišanih vrednosti KPK, amonijaka, nitratov ter nitritov.

Neocaridina davidi je relativno majhna kozica, največje samice dosežejo velikost do 3,5 cm. Čeprav jo poznamo pod imenom »rdeča kozica«, pa smo za akvarijske potrebe s pomočjo intenzivne selekcije ter načrtnega parjenja ustvarili različne barvne variacije. Na primer zelena, Green jade, ali modra, Blue velvet. Najbolj priljubljeni pa ostajata Red cherry ter Red sakura. Poleg osnovnih barv pa poznamo pa tudi tako imenovano rili variacijo, za katero je značilen prozoren pas, kar naredi kozico dvobarvno.

Rdeča kitajska kozica (Neocaridina davidi) v različnih barvnih variacijah, ki so posledica intenzivne selekcije ter načrtnega parjenja. Vir fotografije: Spletna trgovina Jungle Aquarium Shrimp: https://www.jungleaquashrimp.com/, https://cdn11.bigcommerce.com/s-z6dz2p/images/stencil/1280x1280/products/2184/10435/_57__28511.1701378578.jpg?c=2

Ne glede na barvno variacijo, pa rdeča (kitajska) kozica potrebuje kakovostno vodo ter kakovostno prehrano. V naravi se ti organizmi hranijo predvsem z algami, odmrlimi deli rastlin ter poginjenimi živalmi. V akvariju poskrbimo za pestro prehrano, ki jo sestavlja 80% rastlinske hrane, 10% mesne hrane in 10% mineralov.

Minerali za kozice ALFA IN BETTA z dodatkom spiruline. S takšnim dodatkom kozice dobijo obrok, kot tudi pomembne minerale, ki jih potrebujejo za uspešno levitev. Na voljo tukaj: https://alfa-in-betta.si/izdelek/minerali-za-kozice-in-polze-s-spirulino/

Zadovoljile se bodo z različno kuhano zelenjavo ter zelišči, posebej v slast jim gredo koprive ter bučke, za bolj intenzivne barve pa jim ponudimo korenje, papriko ali špinačo. Kot vir beljakovin jim ponudimo kakovostno hrano za ribe, še bolj pa bodo vesele, če jim bomo ponudili les, ki so ga prerasle alge ter bela sluz. Ne pozabimo na dodatek mineralov ter priboljške.

V dobrih pogojih se bodo brez težav razmnoževale. Samica jajčeca nosi pod repom, barva jajčec pa variira od bele, zelene do rumene. Načeloma so jajčeca tik pred izleganjem bolj temne barve, velik vpliv na barvo jajčec pa ima tudi barva kozice. Samice lahko spoznamo po obliki eksoskeleta, veliko lažja metoda pa je prisotnost rumene lise, ki ji pravimo sedlo.

Primerjava eksoskeletov med samcem in samico pri variaciji Red sakura. Samice imajo spodaj zaobljen eksoskelet, kar jim omogoča nošenje jajčec, rep samcev pa je raven.

Sedlo pri samici barvne variacije Yellow. Sedlo je rumena ali bela lisa v obliki sedla, ki se nahaja tik za glavo kozice. Sedla imajo samo spolno aktivne samice in so znak, da so samice oplojene ter spolno aktivne.

Mladički so majhni in znajo poskrbeti sami zase, saj so le miniaturna kopija odraslih. Veliki so okoli 2mm. V akvariju jim največjo nevarnost predstavljajo filter ter ribe. Ko mladički rastejo, menjujejo eksoskelet, pravimo, da se levijo. Levek pogosto spominja na poginjeno kozico, toda razliko hitro opazimo, saj je stara koža popolnoma brez barve. Po levitvi so kozice zelo ranljive, počasne in mehke in kot take so idealen prigrizek za ribe. Prav zato bodočim skrbnikom odsvetujem sobivanje z ribami.

Če se kljub temu odločite, da bodo kozice sobivale z ribami, potem izberite med majhnimi, jatnimi vrstami, kot so na primer kardinalke, neonke, gupiji, pritlikave tetre ter podobne ribe. Kljub temu imejmo v mislih, da bo v tem primeru kakšna kozica končala kot kosilo. Če poskrbimo za veliko skrivališč, se preživetje kozic nekoliko poveča, najbolj ogroženi pa so mladički, mlade živali ter živali, ki so se pravkar levile.

Obožujejo gosto zaraščene rastlinske akvarije, drži pa se jih sloves odličnih algojedcev. Žal to ni res. Res pa je, da kozice jedo alge. Žal pa nas ne bodo rešile, če imamo v akvariju resne težave z algami.

Ko jih naselimo v akvarij, so nekaj tednov zelo plašne, kmalu pa postanejo aktivne tudi čez dan. V akvariju, kjer ni rib, se opogumijo veliko prej. Sprednje noge so preobražene v klešče in z njimi neprestano brskajo ter iščejo, če je kje kaj užitnega. Pod repom pa imajo tako imenovane plavalne nožice s katerimi si pomagajo pri plavanju. Plavajo na krajše razdalje, oziroma takrat, ko ocenijo, da je to boljše od hoje.

Nevretenčarji imajo zelo majhne potrebe po kisiku, zato lahko kozice gojimo v akvarijih z zelo majhno prostornino. Načeloma en liter zadostuje za 3 kozice, pod pogojem, da je akvarijski sistem stabilen ter biološko uravnotežen. Zelo so občutljive na biološko pomanjkanje kisika, težke kovine, prisotnost nitritov, nitratov ter organsko onesnaženje akvarija.

Biološko pomanjkanje kisika je posledica slabe filtracije ter nepravilne razgradnje iztrebkov in ostalih organskih snovi. Pravimo mu tudi BPK in KPK in je ključ do stabilnih biološko ustreznih ter stabilnih akvarijev. Velik, biološko aktiven ter vzdrževan filter je ključ do stabilnega sistema. Če imamo akvarij brez filtra, pa moramo poskrbeti za ustrezne menjave vode, ter redno odsesavanje mulja.

Kozicam ustrezajo temperature od 4 do 28°C. Zato ne potrebujejo grelca. Imejmo v mislih, da je v hladni vodi več kisika, zato je naraščanje BPK in KPK vrednosti veliko manj verjetno. Kljub temu je zanje optimalna temperatura okoli 25°C. Pri temperaturah nad 28°C pa že lahko poginejo zaradi pomanjkanja kisika, oziroma naraščajoče KPK in BPK vrednosti.

Samica spolno dozori, ko doseže starost dva meseca. Pogosto slišimo izraz, da je samica breja, toda ta izraz je napačen. Pravilno rečemo, da samica nosi, saj so jajčeca nameščena pod repom med plavalnimi nožicami. Ena samica na leto nosi tri do štirikrat, v vsakem zarodu pa je okoli 30 do 50 jajčec. Jajčeca se izležejo po 30 dneh, mladice pa so miniaturne kopije odraslih. Življenjska doba je okoli 1,5 leta, kar pomeni, da v dobrih pogojih od ene samice dobimo okoli 300 mladic.

Samica nosi jajčeca pod repom, na fotografiji je variacija, ki ji pravimo Orange rili. Vir fotografije: Spletna trgovina Aquagear AT, https://www.aquagear.at/Neocaridina-davidi-var-Orange-Rili-Zwerggarnele

Neocaridina davidi se v akvaristiki pojavlja v različnih barvah ter barvnih kombinacijah, zato pogosto pomislimo, da bi v akvarij naselili več različnih kozic. Kar se tiče parametrov ter bioloških potreb, imajo vse kozice, ne glede na barvo iste potrebe, saj vse pripadajo isti vrsti, zato je naselitev različnih barv popolnoma mogoča. Stvari se zapletejo pri razmnoževanju. Barve so posledica intenzivne selekcije ter skrbnega kontroliranega razmnoževanja, zato se v prihodnjih generacijah ne bodo ohranile, če se bodo med sabo parile kozice različnih barv. Potomci križanja so zato blede, zelo temne ali rahlo rdeče barve, ki spominjajo na divje prednike. Z vsako generacijo se barve bolj in bolj izgubljajo, ko starši poginejo od starosti, nam zato v akvariju ostanejo le njihovi potomci. Ena od sprejemljivih možnih kombinacij je kombinacija Red cherry, Red rili in Red Sakura, vse te kozice so si genetsko zelo podobne, potomci pa so še vedno rdeče obarvani z zelo zanimivimi vzorci. Takšne kozice so še vedno odlični hišni ljubljenčki, za nadaljnjo prodajo pa niso najbolj primerne.

Če želimo vzgajati kakovostne kozice, potem je najbolje, da jih vzgajamo v vrstnem akvariju, kjer imamo le eno barvno variacijo.

PA ŠE NEKAJ ZANIMIVOSTI…

  • Med transportom kozic v vrečko ali posodo nujno dodamo nekaj rastlin, na katere se lahko primejo. Pri daljših transportih za ta namen uporabimo ne toksično plastično mrežo.
  • Ker ta vrsta prenese temperature do 4°C, obstaja velika možnost, da prezimi v našem naravnem okolju. To bi lahko negativno vplivalo na naš ekosistem, zato je NIKOLI ne smemo izpustiti v naravo.
  • Kozice so izredno občutljive na baker, zato moramo biti previdni pri dodajanju gnojil za rastline, pozorni pa moramo biti tudi pri uporabi zdravil za ribe. Veliko težavo lahko povzroči tudi uporaba starih bakrenih ali svinčenih cevi. Če živimo na območjih, kjer se še vedno uporablja stara vodna inštalacija, priporočam uporabo aktivnega oglja.

MOJE IZKUŠNJE Z VRSTO

Nekatere kozice lahko dosežejo izredno visoke cene, toda takšne živali izhajajo iz rok profesionalnih gojiteljev ter rejcev, ki dobro poznajo njihovo genetiko. Seveda se pričakuje, da takšno žival gojimo z osebki, ki ustrezajo njenemu rangu kakovosti in niti slučajno ne naselimo z ribami. Prav zato večina profesionalnih rejcev kozic, kozice goji v strogo ločenih akvarijih, kjer lahko njihovo razmnoževanje ter potomce skrbno nadzirajo. In čeprav vse rejce ter njihovo delo izredno spoštujem, se sama večkrat srečujem s križanci oziroma s tako imenovanim »genetskim odpadom«, kot mu pravijo.

Te kozice res niso najlepši predstavniki svoje vrste, kljub temu pa imajo svoj čar, saj jih lahko brez težav in slabe vesti vključimo v skupinske akvarije, tudi takrat, ko so v njem veliko večje ribe. Zakaj, preprosto zato, ker zaradi barve niso tako vpadljive in jih ribe pustijo pri miru, vseeno pa so dovolj zanimive, da pritegnejo pogled opazovalca.

Tjaša Kvas
Če vam je članek všeč, potem me lahko podprete tako, da mi častite kavo. Plačilo ni pogoj za obisk bloga, vsekakor pa bom vsake podpore zelo vesela.
Kupi mi kavo

Najbolj brano

17 januarja, 2022

Kategorija: 
Kalijev permanganat je črno škrlatni kristalni prah brez vonja. Uporabljamo ga za razkuževanje vodnih raztopin, akvaristične opreme, rib in rastlin.
Preberi članek
22 februarja, 2023

Kategorija: 
V primernem okolju ribe zelo redko zbolijo, saj jih pred povzročitelji bolezni ščiti močan imunski sistem ter sluz, ki prekriva kožo. Zaradi dobrega imunskega odziva, so pogosto okužene z različnimi povzročitelji bolezni, a ne kažejo znakov okužb, vse dokler niso izpostavljene močnemu stresu.
Preberi članek
24 februarja, 2023

Postavili smo akvarij, vanj nalili vodo in zdaj čakamo, da se v njem vzpostavi biološko ravnovesje. V takem akvariju se dogajajo vidne in nevidne spremembe, ki so značilne za sisteme, ki so mlajši od enega leta. Sem sodijo pojavi različnih alg, sluzi ter povišane vrednosti dušikovih spojin.
Preberi članek
17 februarja, 2023

Kategorija: 
Gupi je prav gotovo akvarijska ribica, ki jo pozna vsak akvarist. Odlikuje ga trdoživost, neobčutljivost, žive barve ter živahen in zelo priljuden karakter. Uvrščamo ga med živorodne zobate krapovce, ki jim poljudno pravimo živorodke.
Preberi članek
22 februarja, 2023

Kategorija: 
Ob vstopu v svet akvaristike, smo pogosto navdušeni nad pisanim svetom rib. Nekatere nas očarajo s svojimi barvami, druge z obliko telesa, tretje pa s karakterjem. Toda pri vsej tej živahni ponudbi, moramo upoštevati, da se vsi organizmi med sabo ne razumejo.
Preberi članek
1 marca, 2023

Kategorija: 
Skalarka (Pterophyllum scalare) je ostrižnik, ki ga najpogosteje gojimo v akvariju, zaradi posebne oblike in karakterja je med akvaristi poznana kot kraljica. Vrsto je leta 1824 prvi opisal Schultze, kot akvarijsko ribo pa jo poznamo že 97 let.
Preberi članek
23 februarja, 2023

Kategorija: 
Sprehajamo se po gozdu in kar na enkrat pred sabo zagledamo čudovito korenino ali kamen. Sami pri sebi si mislimo, da bi se takšen kos čudovito podal našemu akvariju… Seveda pa nas takoj za tem preleti dvom.
Preberi članek
24 februarja, 2023

Postavili smo akvarij, vanj smo nalili vodo ter priklopili vso potrebno tehniko… Kaj pa zdaj. Zdaj je napočil čas, da akvarij zaženemo. Pogovorno rečemo, da akvarij »sciklamo«, izraz se nanaša na vzpostavitev bioloških ciklov hranilnih snovi.
Preberi članek
17 februarja, 2023

Kategorija: 
Rogatec je v akvaristiki prav gotovo najbolj razširjena riba iz skupine oklepnih somov. Spada v družino Loricariidae, poddružino Hypostominae ter v rod Ancistrus, ki šteje okoli 200 vrst. Naseljujejo reke v Južni Ameriki. Najmanjša opisana vrsta v dolžino meri le 5 cm, največja pa 25 cm.
Preberi članek
23 februarja, 2023

Kategorija: 
Akvaristi smo glede zdravil precej omejeni, saj zdravstveno varstvo akvarijskih organizmov obvlada zelo malo veterinarjev, zdravila pa je težko dobiti. Zato smo odvisni predvsem od industrijskih pripravkov, ki jih ponujajo različni proizvajalci in so na voljo v specializiranih akvarističnih trgovinah.
Preberi članek
cartchevron-downmenu-circlecross-circle