Iz Jugovzhodne Azije, natančneje iz Bornea, je v naše akvarije prišla zelo odporna, lepa ter izredno atraktivna riba. Spoznamo jo po značilni oranžni barvi, ki jo krasi pet črnih prog. Peteroproga mrenica, je danes ikona azijskih akvarijev, njeno znanstveno ime Desmopuntius pentazona pa je sestavljeno iz več grških besed, ki poudarjajo njen značilen vzorec. Tako besedo "desmopuntius", sestavljata dve besedi in sicer »desmo«, ki pomeni ujetnik , ter beseda "puntius", ki pomeni »črtasti vzorec". Beseda »pentazona« pa v dobesednem prevodu pomeni pet območij, in se nanaša na pet črnih prog, ki so značilne za to vrsto.

V naravi jo najdemo predvsem v reki Baram, kjer naseljuje šotna močvirja z veliko rastlinskega materiala. Živi v vodah, v katerih najdemo visoke koncentracije rastlinskih toksinov, huminske, šotne ter taninske kisline in čreslovine. pH vrednost takšnih vod je običajno med 3 in 4. Koncentracija mineralov pa je zelo nizka. Žal jo v akvariju zelo redko srečamo v takšnih ureditvah, je pa zato veliko pogostejša v akvarijih s čisto vodo. V kolikor je akvarij gosto zaraščen in pH vrednost vode ne presega 7, se bo dobro počutila tudi v takšnih postavitvah. Zelo dobro se ujame z rastlinami kot so Cryptocoryne ali Barcalaya, seveda pa ji bodo odgovarjale tudi druge vrste.

Divje predstavnike spoznamo po značilni črni piki, ki se nahaja tik za hrbtno plavutjo, populacija, ki je gojena v ujetništvu pa tega nima. Najbrž za to, ker je na neki točki prišlo do hibridizacije, oziroma križanja s sorodnimi in podobnimi vrstami.

Po naravi so mrene zelo inteligentne, igrive ter izredno družabne ribe, ki nujno potrebujejo stik s predstavniki iste vrste. Če ga nimajo, bodo vse frustracije ter igrivost  spravile na druge prebivalce v akvariju. To pomeni, da bodo brez pomisleka ščipale plavuti drugim ribam, jih preganjale ter nadlegovale. Da se temu izognemo, jih vedno naselimo v dovolj velike akvarije, kamor naselimo eno veliko jato. Za približno deset živali zadostuje posoda z dolžino 100 cm. V večjih akvarijih pa jih lahko kombiniramo tudi z drugimi mrenami ali razborami.

Ustrezajo ji temperature od 21 do 26 °C, grelec zato uporabljamo po potrebi. pH vrednost držimo na območju 6, tolerirajo pa vrednosti od 3.0 do 7.0. So vsejede, kar pomeni, da jim moramo zagotoviti hrano tako rastlinskega kot tudi živalskega izvora. Pri tem se izogibamo hran, ki vsebujejo ribjo moko.

Filter naj bo velik in biološko stabilen, pretok pa ne rabi biti močan, saj v naravi naseljujejo počasi tekoče ter stoječe vode. Kljub temu pazimo, da je BPK oziroma biološka potreba po kisiku ustrezna. Potrebujejo tedensko menjavo vode, ob ustrezni ureditvi ter oskrbi pa bodo živele tudi do  let.

Za akvarijsko dekoracijo uporabimo predvsem korenine, listje, rastline ter drugi posušen rastlinski material.

Razmnoževanje v ujetništvu je možno, vsekakor pa je namenjeno bolj izkušenim akvaristom. Samec in samica se ločita predvsem po velikosti in barvi. Samci so manjši, temnejši in bolj intenzivno obarvani. Samice pa so rahlo večje, bolj okrogle in svetlejše.

Drst poteka v rahlo kisli vodi in se lahko zgodi tudi v akvariju, težava pa je, da odrasle ribe ikre sproti pojedo, če jih opazijo, zato je dobro, da jih poberemo iz akvarija, ter jih gojimo ločeno. Mladice se bodo izvalile po dveh dneh, prvo hranjenje pa začnemo 3. ali 4. dan, ko opazimo, da že prosto plavajo. Prvo hrano predstavljajo infuzorji, šele kasneje pa sprejmejo naupije artemije ter mikročrve.

Vrsta je v akvaristiki relativno pogosta, seveda pa je potrebno omeniti, da so v ujetništvu gojene živali hibridi oziroma križanci dveh sorodnih vrst. Zato bomo v trgovini te živali našli pod imenom D. hexazona ali D. pentazona. V naravi so to popolnoma različne živali, ki jih najlažje ločimo po črni piki za hrbtno plavutjo, ki je značilna za D. pentazona. Te pike ne bomo našli pri D. hexazona. Obe vrsti pa imata 6 črnih prog, le da je zadnja proga pri D. pentazona zelo neizrazita, včasih komaj opazna. Križanci kažejo značilnosti obeh vrst s to razliko, da nikoli nimajo izrazite črne pike za hrbtno plavutjo. Divje ribe so v trgovinah izredno redke, populacija v naravi pa je dovolj stabilna, da ohranjanje vrste v ujetništvu ni potrebno.

Ne pozabimo, to so čudovite azijske ribe, ki bodo do izraza prišle v dovolj veliki jati ter v dovolj velikem akvariju.