Naravovarstvo

Po definiciji je izumrtje naravni proces pri katerem nek organizem izgine – izumre. V preteklosti se je zgodilo okoli 18 globalnih izumrtij. Normalno je, da na vsakih 700 let izgine en sesalec, na vsakih 1000 let pa ena dvoživka. Temu pravimo naravni proces izumiranja in se mu ne moremo izogniti, gre za to, da druga konkurenčna vrsta enostavno zamenja manj konkurenčno.

Poznamo pa tudi velika globalna izumrtja, za katere je značilno, da izginejo celotne družine in rodovi. Skozi zgodovino smo lahko preučil pet velikih izumrtij, za vse je značilen hiter ter močan upad biodiverzitete. Najbolj znano je kredno izumrtje v katerem so izumrli dinozavri, najhuje kar smo do zdaj videli pa se je zgodilo v permu, ko je izumrlo kar 96% vseh živih organizmov. Da si je narava opomogla po takšni katastrofi, je trajalo milijone let. Množična izumrtja so bila posledica naravnih katastrof, vulkanov in asteroidov, kombinacije med dogodki so vodile k globalnim spremembam v ekosistemih, najbolj so bile prizadete živali, ki so bile prilagojene svojemu okolju in tiste, ki so jedle samo določen tip hrane.

Masovna izumrtja torej niso nič novega, glede na fosilne ostanke pa bi lahko rekli, da za vsako krizo Zemlja ponovno zacveti od življenja. Poglejmo si pet množičnih izumrtij in njihove značilnosti.

Ordovicij je bilo zelo zanimivo obdobje, pred tem so bile živali statične, podobno kot današnje spužve so bile pritrjene na podlago in lovile prosto plavajoči plankton. Visok nivo kisika, ki so ga oddajale posebne bakterije stromatoliti so prispevale k novemu tipu živali. To so bile prve prave živali, imele so oči, glavo, usta in energijo, da so se lahko premikale. Morje je v tem času prekipevalo od življenja in ker je bilo bogato s kisikom so nekateri organizmi bili ogromni. Fosilni ostanki dokazujejo trokrparje, ki so dosegali celo 3 m. Veliko izumrtje se je zgodilo se je pred 443 milijoni let, iz fosilnih ostankov lahko dokažemo, da je do njega prišlo zaradi močnega pomanjkanja kisika v morju. Žal nihče ne more dokazati kaj je glavni razlog za upadanje kisika, a številni znanstveniki zagovarjajo hipotezo o nenadnem množičnem delovanju vulkanov, ki so v ozračje spustili veliko količino strupenih plinov. V katastrofi je izumrlo kar 83% organizmov, tisti ki so preživeli so imeli zelo pomembno vlogo v obdobju devona.

Devon bi lahko imenovali tudi obdobje rib kostnic, v tem obdobju so namreč kraljevale ribe. Pojavile so se prve prave kopenske rastline in nekatere kopenske živali. Zemlja je dobesedno kipela od življenja, dokler ekološka katastrofa pred 360 milijoni let ni izbrisala kar 82% takratnih organizmov. Izumrtje je povzročilo nenadno upadanje morske gladine. Zakaj se je to zgodilo še ni povsem pojasnjeno, nekateri mislijo, da je povezano z nastankom ledu na severnem in južnem polu. Za nižanje temperatur pa naj bi bile krive kopenske rastline, ki so nase vezale ogromne količine ogljikovega dioksida.

Obdobje perma so zaznamovali posebni sesalcem podobni plazilci. V tem obdobju je Zemlja imela le en sam kontinent, skozi katerega se je razprostirala ogromna puščava, Ta je bila z visokim gorovjem ločena na severno ter južno puščavo. To so bili idealni pogoji za razvoj plazilcev. Ti plazilci so bili nekaj posebnega, saj so po anatomiji bolj spominjali na sesalce. Življenje je cvetelo, na severnem delu kontinenta, kjer je današnja Sibirija, pa je vrelo. Pod sibirsko ploščo je nastala posebna vulkanska aktivnost, ki jo danes lahko opazujemo v parku Yellowstone. Gre za jezero magme, ki čaka kdaj ga bo razneslo. To se je zgodilo pred 248 milijoni let, katastrofa je izbrisala kar 96% življenja na zemlji, zato dogodku pravimo tudi veliko izumrtje. Trajalo je več tisoč let. Izumiranje je bilo boleče dolgotrajno. Vulkanska aktivnost je bila tako velika kot ZDA, površina je bila dobesedno razbeljena od lave, na območju izbruha ni bilo življenja. Ampak največjo težavo ni predstavljala lava, ampak vulkanski pepel, ogljikov dioksid, ter žveplov oksid, ki so se v velikih oblakih valili preko celotnega kontinenta. Znanstveniki so prepričani, da se je dogodek videl iz vesolja. Žveplov oksid je eden iz med strupenih plinov ki nastaja med izbruhom vulkana, ko se zmeša z vodo iz ozračja nastane žveplena kislina, ki ji pravimo tudi kisel dež. Poleg vulkanskega pepela, ki je kot debela plast prekril rastline in sonce, je kisel dež glavni razlog za množično izumrtje v permu. PH morja se je močno znižal, CO2 je pripomogel, da se je temperatura morja dvignila za 5°C. To je povzročilo nenadno izumiranje morskih organizmov, fosilni dokazi pričajo o tem, da se je zaradi izumrtja ter nenadnega dviga amonijaka morje dobesedno obarvalo roza. Velike količine razpadajočih trupel morskih organizmov so pričele tvoriti ogromne količine metana. Ker ima metan večji toplogredni učinek kot CO2, so se temperature še dodatno zvišale. Velika puščava se je širila, rastline so izumirale, rastlinojedi niso imeli kaj jesti, počasi so posledice začeli čutiti tudi mesojedi, ki so dobesedno pomrli od lakote. Vulkanski izbruhi so se nadaljevali še 500 000 let, narava je potrebovala 2 milijona let, da si je opomogla in 10 milijonov let, da se je biodiverziteta dvignila na prvotno stanje.

Trias in jura je obdobje, ko se prvič pojavijo dinozavri, ti vladajo vse do konca krede. Za izumrtje naj bi bil kriv padec asteroida Pred 205 milijoni let. Kar ni poginilo med trkom, je kasneje umrlo zaradi lakote, podnebnih sprememb in neprilagojenosti na novo okolje. Po podatkih naj bi se izgubilo kar 75% organizmov.

To izumrtje je najbolj poznano, saj ga je zaznamovalo izginotje dinozavrov. V obdobju krede je bila biodiverzitera dinozavrov na vrhuncu. Iz tega obdobja izhaja večina znanih predstavnikov kot sta tiranozaver in triceratop. Pred 65 milijoni let se je zgodilo veliko izumrtje zaradi katerega je izginilo kar 75% takratnega življenja. 90% tega je predstavljal plankton, 60% korale. V tem obdobju zabeležimo, popolno izumrtje amonitov, ki so preživeli izumrtje pred tem. Fosilni ostanki beležijo da je izginilo kar 75% takrat živečih sesalcev, 83% plazilcev in kar 90% ptic. To pomeni, da so vse današnje ptice potomci 10% živali, ki so preživele katastrofo v kredi. Izumrtje v kredi buri duhove, saj nimamo točnega dokaza, ki bi vsaj namignil kaj se je zgodilo. Na nekaterih območjih sveta so dokazi o velikem meteoritu, ki naj bi v tem času trčil na območje, ki ga zdaj poznamo kot mehiški zaliv. Toda to ne pojasni izrazite selekcije, ki je značilna za to obdobje. Znanstveniki v šali večkrat rečejo, da je to izumrtje bolj podobno selekciji ki jo je opravil nekdo po naročilu. Iz istega ekosistema najdemo živali, ki so izumrle druge pa so preživele. Bizarno je tudi to, da so izumirale samo živali, ki so bile težje od dveh kilogramov. To izumrtje je zato še vedno zavito v tančico, morda je bila na delu kužna bolezen na katero so bili odporni le določeni organizmi.

Kot vidimo masovna izumrtja v naravi niso nič novega, a fenomen, ki ga imenujemo šesto izumrtje je nekaj posebnega in še nikoli videnega. Dogaja se zdaj, tukaj, pred našimi očmi in kar je najbolj pomembno, če stopimo skupaj ga lahko preprečimo.

Povzroča ga človek in njegova aktivnost na planetu. Od leta 1900 do danes smo v naravi izgubili skoraj polovico favne. V raziskavi v kateri je bilo zajeto 27.500 vrst vretenčarjev so ugotovili kar 30% izgube habitatov in 80% padanje populacij. Ogrožene postajajo celo živali, ki so bile pred leti stabilne. Najslabše se godi dvoživkam, skupini, ki je preživela vseh pet množičnih izumrtij, najbrž ne bo uspelo preživeti šesto. Po strašnih napovedih pričakujemo kar 97% izumrtje, to so še dobre ocene, ki ne zajemajo izumrtje čebel. V primeru, da izumrejo čebele, se odstotek poviša na 99% in v tem odstotku smo tudi mi. Imamo znanje, ki ga lahko uporabimo da preprečimo katastrofo, a na žalost nimamo vesti in volje. Skrajni čas je da se zbudimo. Pomaga lahko vsak posameznik, že s tem da odklonimo vrečko v trgovini močno zmanjšamo vpliv na okolje. Gojenje ogroženih živali doma, poveča možnost za ohranjanje vrste, sploh če je vodeno in organizirano preko organizacij. Kot akvaristi bi se morali posvetiti gojenju in razmnoževanju ogroženih živalskih vrst in temu dajati prednost pred umetnimi variacijami. Še imamo čas, da škodo popravimo in še imamo čas, da veliko izumrtje preprečimo. Če gredo živali, gremo mi z njimi.

Časa imamo malo, dela pa veliko. Leta 2018 se je v Veliki Britaniji začelo globalno gibanje Extinction Rebellion, ki pritiska na vodilne sile po celem svetu. Cilji so za mnoge nerealni in nedosegljivi, a konec koncev so tako govorili tudi takrat, ko smo se za enakopravnost borile ženske. Simbol gibanja je preprost, a ima globok pomen. Krog predstavlja Zemljo, X predstavlja simbol za izumrtje, če mu dodamo dve črti pa dobimo simbol peščene ure, ki nas opozarja, da se čas izteka.

Zelo pomembno je zavedanje, da se izumiranje vrst dogaja že pred našimi očmi, ne potrebujemo posnetkov požganih tropskih gozdov, le sprehod skozi gozd z odprtimi očmi. Zmanjševanje biodiverzitete je globalno, glavni krivci so podnebne spremembe, krčenje habitatov, vnos invazivnih vrst, prekomerna uporaba kemikalij in nepravilna raba zdravil. V Sloveniji imamo težave predvsem z invazivnimi vrstami, ki močno uničujejo habitate, z rednim odstranjevanjem si bi ekosistemi z lahkoto opomogli. Kot akvaristi lahko preprečimo vnos invazivnih vrst tako, da eksotičnih živali ne spuščamo v naravo, vodo pa uporabimo za zalivanje rastlin ali vrta, tako preprečimo vnos organizmov in bolezni v naše vodno okolje.

Če imamo možnost si postavimo manjši ribnik z lokalno avtohtono floro in favno, tako bomo prispevali k ohranjanju avtohtonih vrst. Poskušajmo uporabiti čim manj plastike, nadomestimo jo s steklom in podobnimi trajnimi materiali. Za osebno higieno uporabimo trda mila in šampone iz naravnih materialov. Vsaka najmanjša gesta šteje, pomembno je le, da nam je mar in da se ne skrijemo za masko egoizma in pohlepa. Ne pozabimo, če izumre 98% organizmov, smo mi naslednji.