Zaradi specifičnih vrstnih lastnosti ribe včasih med sabo niso kompatibilne. Nekatere potrebujejo mehko in kislo vodo, druge pa trdo ter bazično. Ene so plenilci, druge pa se zadovoljijo z rastlinsko hrano. Če vrste, ki se ne razumejo naselimo skupaj, lahko hitro pričakujemo težave. Zato moramo nakup ter naselitev rib dobro premisliti. Na žalost bodoči akvaristi živali izbirajo po videzu, kar vodi do nepravilnih kombinacij, v današnjem prispevku boste našli vse, kar morate vedeti pred nakupom akvarijskih rib.
Pred nakupom živali moramo dobro razmisliti, zato je potrebno nekaj samostojnega raziskovanja ali pomoč mentorja. Število živali, ki jih lahko naselimo v akvarij je odvisno od njegove velikosti ter oblike, več o tem si lahko preberete tukaj: KOLIKO RIB V AKVARIJ?
Naslednje pomembno vprašanje pa je, kakšno vodo bomo uporabljali v akvariju. V primeru, da se bomo posluževali vodovodne vode, jo moramo najprej testirati s testi za ugotavljanje pH, KH in GH vrednosti. Ker na nekaterih območjih pitno vodo še vedno klorirajo, je dobro, da jo testiramo tudi na prisotnost klora ter amonijaka. Klor se dodaja zato, da zatre rast bakterij, ki bi utegnile škodovati človeku. Na žalost pa v akvariju pobije tudi koristne bakterije v filtru, kar povzroči kolaps sistema ter zastrupitve z amonijakom. Test za klor se bo obarval le, če se je za dezinfekcijo uporabljal »čist« klor. Ta ni v uporabi že nekaj časa, namesto tega javna komunalna podjetja za sterilizacijo vode uporabljajo neškodljivo UV lučko ali akvarijskim organizmom škodljivi kloridov dioksid, kloramin in dušikov triklorid. Teh spojin običajni test za klor ne bo odkril, odkril pa jih bo test za amonijak. V primeru, da je test pozitiven, je vodo za uporabo v akvariju potrebno ustrezno pripraviti s tekočinami za pripravo akvarijske vode, ki nase vežejo težke kovine, kloride, amonijak ter podobne stvari.
POMEMBNO! Kakovost vodnega vira na pipi se lahko spreminja glede na vremenske vplive ter dejavnosti, ki jih izvaja javno komunalno podjetje, zato se priporoča, da vodovodno vodo redno testiramo pred vsako menjavo vode!
pH, GH ter KH vrednost vode je odvisna od sestave kamnin, preko katerih teče. Voda, ki teče čez gozdna tla je zato veliko bolj mehka ter kisla v primerjavi s tisto, ki teče preko apnenca. Ker se v Sloveniji večina vodnih virov nahaja na območju apnenca, govorimo, da je naša voda srednje trda do trda s pH vrednostjo od 7 do 8. Seveda lahko na določenih območjih opazimo odstopanja, predvsem na manjših izvirih okoli Pohorja, kjer je lahko voda zelo mehka in kisla. Ne glede na to, kateri tip vode nam teče po pipi, pa smo pri uporabi vodovodne vode zelo omejeni pri izbiri organizmov, saj smo jih primorani izbirati znotraj določenih parametrov. Na primer, če imamo na pipi vodo s pH vrednostjo 7.5 ter KH vrednostjo 14, lahko v akvarij z volumnom 50 litrov naselimo le kardinalke, gupije, modroočke ter še nekaj rib, ki jim takšna voda ustreza. Ker vse naštete vrste med sabo niso kompatibilne zaradi različnih temperatur, lahko izbiramo le med eno vrsto, kar večini začetnikom ni všeč.
Prav zato se večina akvaristov poslužuje priprave akvarijske vode z reverzno osmozo, ta omogoča, da pripravimo točno takšno vodo, ki ribam najbolj ustreza. Akvaristi začetniki se temu načinu običajno izogibajo, saj so mnenja, da so takšne priprave dosti bolj zahtevne od uporabe vodovodne vode, a če pogledamo dejstva, bomo videli, da je pravilna uporaba vodovodne vode veliko bolj zahtevna, kot priprava osmozne vode. Oba načina namreč zahtevata redno testiranje, pri uporabi osmoze pa imamo na voljo večjo izbiro organizmov.
Večina akvaristov ribe izbira na podlagi vizualnih lastnosti, toda v resnici bi morale imeti prednost karakterne lastnost, velikost, stopnja zahtevnosti ter prehrana. Prepogosto se namreč dogaja, da akvaristi kupijo ribe, ki so za njihov akvarij prevelike ali pa ugotovijo, da zavračajo hrano, saj spadajo med prehranske specialiste. Nekatere vrste so primerne izključno za akvariste specialiste in kot takšne v akvariju začetnika nimajo kaj početi, druge ribe pa zaradi svojih kompleksnih karakternih lastnosti potrebujejo posebno nego. Podatke o tem, kaj potrebuje posamezna vrsta najdemo na preverjenih spletnih straneh, pri mentorju ali v knjigi. Dobre trgovine z živalmi imajo prodajne akvarije, ki so jasno opremljeni s tablicami, ki nudijo osnovne informacije o potrebah vrste.
Zapomnimo si: »Odgovornost za žival, ki jo prinesemo domov je izključno na nas, kar pomeni, da se o njej moramo informirati pred nakupom.«
Praksa dokazuje, da nekateri prodajalci na akvarističnih oddelkih običajno niso dober naslov za pridobivanje znanja, seveda pa obstajajo tudi izjeme, ki vam bodo takoj odsvetovale kombinacije, kot so gupiji in neonke, saj so to ribe, ki zaradi različnih pogojev ne sodijo skupaj. Ko izbiramo živali, bodimo pozorni na naslednje parametre:
Meri kislost in bazičnost, pri vodi lahko zajame vrednosti od 3 do 9°. pH, ki je enak 7° je nevtralen. Pri pH pod 7° je voda kisla, kadar pa je nad 7° pa pravimo, da je bazična. Na primer pH 3° najdemo na območjih šotnih močvirij, ki jih naseljuje Betta albimarginata. pH 9°pa je pa je značilen za afriško jezero Tanganyika na globini pod 100 metrov. Na globini do 100 metrov pa je pH vrednost okoli 8. Ker so ribe prilagojene na okolje v katerem živijo, je zelo pomembno, da žival, ki je navajena na nizke pH vrednosti ne izpostavljamo visokim pH vrednostim, oziroma živali, ki živijo v vodi z visoko pH vrednostjo ne izpostavljamo nizki pH vrednosti. Načeloma so med sabo kompatibilne vrste, ki jim ustreza enaka pH vrednost, a le pod pogojem, da se izpolnjujejo tudi ostali kriteriji.
Voda teče preko različnih materialov, kot so prsti, kamnine ter odmrlo drevesno listje, te se raztapljajo v vodi, kar ji da specifično mineralno sestavo, ki jo imenujemo trdota. Razdelimo jo na GH in KH vrednost. GH meri koncentracijo vseh raztopljenih mineralov, KH pa prisotnost apnenca. V Sloveniji je voda običajno zelo trda, saj teče preko apnenca, ki ima zelo dobre topne lastnosti in kot takšna je neprimerna za ribe iz kislih vod, kot so Betta albimarginata ter neonke, ki apnenec zelo slabo prenašajo. Drugi tip je voda, ki jo najdemo v šotnih močvirjih, tam kamnin praktično ni, zato ima voda trdoto 0°.
Uravnavamo jo z akvarijskimi grelci. Nekaterim ribam ustrezajo nižje, drugim pa višje temperature. Ribe, kot so na primer kardinalke tolerirajo zelo različne pH vrednosti, podobno kot gupiji, a vrsti v akvariju nista kompatibilni zaradi različnih potreb po temperaturi. Kardinalke potrebujejo temperaturo od 10 do maksimalno 21°C, kar je za večino gupijev prehladno.
To so načini prehranjevanja, socialne lastnosti, vrstno specifično obnašanje ter velikost živali. Lep primer tega so ostrižniki iz afriškega jezera Malawi, kjer najdemo mesojede ter rastlinojede ribe. Čeprav imajo oboje enake potrebe po parametrih vode, jih v akvarij ne smemo naseliti skupaj, saj bomo takšne živali zelo težko pravilno hranili.
Ribe, ki jih opazujemo v trgovini, se prodajajo kot mladiči, kar pomeni, da še niso dosegle svoje odrasle velikosti, imejmo v mislih, da bo majhen mladič hitro prerastel majhen prostor, zato kupimo le ribe, ki ustrezajo velikosti akvarija, ki jo imamo na voljo.
Med sabo kombiniramo le vrste, ki imajo iste potrebe po temperaturi, pH vrednosti, trdoti vode in prehrani. Pri tem pazimo, da si med sabo niso konkurenčne, na primer siamskih lisičk ne naselimo s tajskimi lisičkami, saj naseljujejo isto ekološko nišo, zato bo v akvariju prišlo do pretepov. Pri ribah, ki se zadržujejo v jatah je bolje imeti eno veliko jato, kot pa dve manjši. Na splošno se živali bolje počutijo v vrstnih akvarijih, nekatere ribe pa zaradi medvrstne agresije lažje gojimo v kombinaciji z drugimi ribami. Več o kombinacijah rib si lahko preberete tukaj: KOMBINACIJE RIB
Običajno se ribe prodajajo v prodajnih akvarijih. To so steklene posode z minimalno količino dekoracije in rastlin, kar omogoča lažje lovljenje, čiščenje ter vzdrževanje. Razlikujejo se od trgovine do trgovine, nekatere imajo raje akvarije brez peska in rastlin, druge prisegajo na nekaj dekoracije. Ribe se definitivno bolje počutijo v akvarijih, kjer je kakšna rastlina ali korenina, je pa res, da je v takšnih akvarijih večja možnost, da se v pesek skrijejo zajedavci ter njihove ličinke. Oba načina prodaje imata svoje prednosti in slabosti. Bolj pomemben, kot videz prodajnega akvarija je izvajanje karantene. Karantena je akvarij brez dekoracije v katerem vzdržujemo organizme pred prodajo, glavni namen je opazovanje ter preprečevanje pojava bolezni.
Rib ne kupimo, če v prodajnem akvariju opazimo:
Mrtve živali so lahko posledica zastrupitve z amonijakom, stresa ali bolezni, zato se v tem primeru nakupu organizmov raje izognimo. Zastrupitve z dušikovimi spojinami se lahko potuhnejo več mesecev.
Izguba barve ali pobledelost je znak stresa ali bolezni, ki jo povzročajo bakterijske okužbe ali paraziti.
Ki je nastal med transportom ali lovljenjem, bodo barvo dobile v nekaj urah, zato je v tem primeru priporočljivo, da se v trgovino vrnemo čez nekaj časa in preverimo stanje živali.
Ta točka začetnikom dela največ težav, saj se nekatere bolezni zelo težko opazijo, med najpogostejše bolezni spadajo bele pike, zahiranost, razcefrane ter zlepljene plavuti, razjede po koži, vodenica ali zaostajanje vode, kar da ribi napihnjen ter debel videz. Če je v akvariju opazimo vidne znake bolezni, se nakupu rib raje nekaj časa izognimo.
To vprašanje nima jasnega odgovora in je odvisno od številnih dejavnikov. Obe plati pa imata prednosti in slabosti. Najprej si poglejmo izvor živali. V trgovine so te ulovljene v naravi ali pa so gojene na velikih farmah. Oboje so zaradi daljšega transporta podvržene stresu ter boleznim. Veliko divjih rib ima na začetku težave s privajanjem na novo hrano ter vodo, mnoge zaradi stresa poginejo, na preživelih pa so pogosto prisotni paraziti, ki zahtevajo daljše zdravljenje. Ribe iz farm so na življenje v ujetništvu že navajene,kar pomeni, da takoj sprejmejo večino hran, ki je na voljo. Toda to ne pomeni, da so zaradi tega boljše od divjakov, saj so tudi na farmah lahko prisotne različne bolezni ter genetske deformacije, ki so posledica slabe vzreje in nepravilne prehrane. Divje ribe so genetsko bolj zdrave v primerjavi z gojenimi in v pravilnih pogojih dočakajo daljšo življenjsko dobo v primerjavi z gojenimi. Težko je potegniti črto in pri tem jasno in glasno z vsemi dokazi reči katere živali so boljše, saj je to odvisno od številnih dejavnikov ter nekaj sreče. Dobavitelji in trgovine eksotičnih živali se zelo trudijo, da so pogini minimalni, saj je od tega odvisen njihov zaslužek. Kljub temu so mnogi so mnenja, da so ribe, ki jih dobimo pri rejcu precej boljše kakovosti, toda ta trditev ni čisto resnična. Tudi v tem primeru je odvisno od rejca ter genetske kakovosti živali. V nekaterih primerih se pri rejcih pojavijo deformacije mladic zaradi pretiranega parjenja v sorodstvu ali neprimerne izbire partnerjev. Pogosto pa spregledamo dejstvo, da so nekateri rejci le mešetarji, ki preprodajajo ribe, ki jih kupijo preko posrednikov, ki dobavljajo organizme za trgovino. Dobrega rejca bomo spoznali po drstnih akvarijih v katerem bo gojil mladice različnih starosti.