Akvarij nič ne popestri bolj kot naravna dekoracija, če pa je ta dekoracija nabrana kar v najbližjem gozdu in hkrati ponuja še številne druge pozitivne učinke na akvarijske prebivalce pa še toliko bolje. Konec koncev večina tropskih ribic prihaja ravno iz območij, kjer je v vodi zelo veliko odpadlega listja.
Suho ali posušeno listje različnih dreves nam omogoča točno to, z njim lahko popestrimo akvarij, hkrati pa ugodno vplivamo na kemijsko sestavo vode ter na dobro počutje rib in kozic. V grobem drevesno listje ki ga uporabljamo v akvaristiki ločimo v dve veliki skupini, liste ki jih uporabljamo kot zdravila in takšne ki jih uporabljamo za preventivo, oziroma za izboljšanje kakovosti akvarijske vode.
Predvsem na področju reje kozic je dodajanje suhega listja pomembno, saj poleg tega da vpliva na kemijo vode hkrati predstavlja tudi hrano za kozice. Vedno bolj pa se govori tudi o prednostih, ki jih ima v akvariju z ribami.
Pri gojenju rib listje dodajamo v vodo predvsem iz estetskega razloga, saj tako posnemamo naravno okolje rib, toda v resnici je listje v akvariju vse prej kot samo dekoracija. Tisto ki ga nabiramo v jeseni je suho in polno taninov, ki v vodi tvorijo taninske kisline, ki znižujejo pH vrednost akvarijske vode, hkrati pa vodo obarva v rahlo rjavo barvo, kar je zelo pomembno pri posnemanju biotopov iz območij črnih vod. Na listih se tvori plast bakterij ter ostalih mikroorganizmov, ki lahko služijo kot prva hrana številnim ribjim mladicam. Pri razgradnji listov v vodi pa nastaja tudi huminska kislina. Pri plašnih ribah listje uporabimo za pokrivanje akvarijskega peska ter tako ribe pomirimo, ribe, ki so po naravi plašne se raje pokažejo na odprto, kadar je po pesku plast listja.
Listje ima torej številne pozitivne lastnosti, toda ni vsako primerno za uporabo v akvariju, če ga ne izberemo pravilno lahko z njim naredimo več škode kot koristi. V bolje založenih trgovinah z akvaristično opremo bomo prav gotovo našli številne posušene liste, med drugim tudi listje drevesa catappa, ki je najpogosteje uporabljeno. Toda ni nujno, da se zapodimo v trgovino ter tam kupimo vso listje ki ga potrebujemo. Veliko listja si lahko naberemo sami in jesen je ravno pravi čas, da se odpravimo v gozd po akvarijsko dekoracijo.
Glede učinkov ki jih želimo od listov ločimo takšne ki jih nabiramo poleti v obdobju od julija do avgusta ter takšne ki jih nabiramo v jeseni ko odpadejo iz drevesa.
Med listje ki ga nabiramo ko je zeleno sodita murva in oreh. Priprava poteka tako, da sveže liste posušimo v zračnem prostoru, ki je zaščiten pred soncem, najbolje tako, da vejice zvežemo z vrvico ter jo obesimo na podstrešje. S temi listi ne smemo pretiravati, saj se uporabljajo izključno kot zdravila in imajo lahko hude posledice na akvarijske prebivalce, kadar je njihova količina prevelika. Predvsem je treba biti previden pri uporabi listov oreha, saj vsebujejo toksin juglon, ki deluje zaviralno na rast rastlin ter antibakterijsko na bakterije.
Bolj primerno ter nenevarno in celo koristno za akvarijske prebivalce je listje, ki ga nabiramo v jeseni ko odpade iz drevesa. V akvarij vedno damo le dobro posušene in rjave liste, nabiramo pa lahko tudi liste, ki še niso popolnoma posušeni, ampak te moramo do konca posušiti doma. Najlažje jih posušimo tako, da v sobi pred radiatorjem pogrnemo rjuho ali brisačo ter po njej razporedimo listje, ki ga sušimo dokler ni suho. Pri nabiranju vedno pazimo, da izberemo zdrave, nepoškodovane ter čiste liste. Uporabljamo listje hrasta, gabra, črne jelše, platane, javorja, leske, bukve, pravega kostanja, gabra, gloga in mogoče bi se našlo še kaj. Predoziranje s temi vrstami listja skoraj ni mogoče, lahko uporabljamo več vrst listja skupaj, kar da akvariju še lepši videz.
Sama listje nabiram tako, da je še vedno na vejicah in nato vejice skupaj z listi zataknem v akvarij, ker je listje na vejah je izgled akvarija zelo naraven.
Listje lahko damo v akvarij na tri načine, najbolj naraven je ta da jih enostavno vržemo v akvarij ter počakamo, da se bodo potopili sami. Če želimo da se potopijo takoj pa imamo možnost da jih obtežimo, ali pa jih poparimo z vrelo vodo.
Vendar se moramo zavedati, da bodo v primeru kadar jih poparimo listi izgubili nekaj tanina ter ostalih učinkovin, je pa res, da bo takšno listje manj obarvalo vode in je zato bolj primerno, kadar jih želimo imeti le za okras, brez da bi nam obarvali vodo. Nabrano in posušeno listje shranjujemo v suhem, zračnem in hladnem prostoru, najbolje v papirnati vrečki ali škatli, tako shranjeno listje lahko uporabljamo celo leto, večja težava je, ga običajno nikoli ne naberemo dovolj.
Torej, to jesen naredite nekaj zase in za svoje akvarijske prebivalce, pojdite na sprehod v gozd in naberite nekaj listov.