Inteligenca in še boljši karakter.

To sta dve besedi, s katerimi lahko na hitro opišemo te atraktivne ribe. Toda to nista edini priljubljeni lastnosti. Napihovalke so posebne zaradi svojega značilnega plavanja ter oči, ki se lahko premikajo v vse smeri. In čeprav zanje velja, da se ob stresu napihnejo, to obnašanje ne smemo spodbujati.

Ali ste vedeli? Napihovalke nimajo lusk, njihova koža je debela in prekrita s kožnimi izrastki. Prav zato zelo težko prenašajo kemikalije ter vodo slabe kakovosti.

Napihovalke so ribe, ki jih uvrščamo v red Tetraodontiformes. Ta šteje kar deset družin.  V akvaristiki pa so priljubljeni predvsem sladkovodni predstavniki, ki so znani po svoji inteligenci ter neverjetnem karakterju. Beseda »Tetraodontiformes« v dobesednem prevodu pomeni štirje zobje in se nanaša na štiri zobe, ki delujejo podobno kot kljun. Ti zobje rastejo celo življenje, zato je pomembno, da napihovalkam omogočimo pravilno obrabo zob. Poleg tega vse napihovalke vsebujejo zelo močan toksin, toda brez skrbi, ta je nevaren le v primeru, ko se ribe dotikamo z rokami ali takrat, ko pride strup v usta. Zaradi teh dveh lastnosti, bomo pogosto slišali, da te ribe niso primerne za začetnika, toda če upošteva nasvete za gojenje napihovalk, lahko zanje poskrbi tudi popoln začetnik.

Kongoška pikasta napihovalka (Tetraodon schoutedeni) izvira iz centralne Afrike, kjer jo najpogosteje najdemo v reki Kongo. Uvrščamo jo v rod, Tetraodon in je popolnoma sladkovodna vrsta. Prvi osebki so bili uvoženi leta 1960, kmalu za tem pa so se pojavila prva poročanja o razmnoževanju v ujetništvu. Ikre in gnezdo čuva samec.

Toda zanje ni bilo pretiranega zanimanja, zato se komercialna vzreja ni izplačala. Komercialne ribogojnice so se tisti čas raje posvetile vzreji skalark ter drugih atraktivnih rib, kongoška napihovalka pa je ostala pozabljena. Tu pa tam se je našel kdo, ki se je spomnil na to izredno zanimivo ribo, kadar se je to zgodilo, so ribe preprosto ujeli iz narave. Kmalu pa tudi izlov ni bil več mogoč, saj so civilne vojne na območjih centralne Afrike močno otežile izvoz.

Vrsta je  tako skoraj izginila iz hobija, toda na srečo so se ribogojnice iz Nemčije ter Filipinov odločile, da to ribo ponovno razmnožijo ter predstavijo akvaristiki. Razmnoževanje v ujetništvu je vrsto naredilo bolj dostopno, kljub temu pa še vedno velja za zelo redko ter eksotično ribo, ki se le redko pojavlja v hobiju. Divji osebki se še vedno pojavljajo, zato je pred nakupom dobro vprašati o poreklu živali. Divje živali so lahko prenašalke različnih parazitov, zato je v tem primeru smiselno razmisliti o karanteni.

Zakaj napihovalke niso bolj pogoste? To je vprašanje, ki si ga postavi vsak, ki je kadar koli imel srečo, da si je dom delil s temi krasnimi živalmi.

NEVERJETNA INTELIGENCA IN ŠE MOČNEJŠI KARAKTER

Kongoške napihovalke so neverjetno inteligentne ribe, ki si zapomnijo obraz, poleg tega pa iz obraza lahko razberejo čustva.

Potrebujejo akvarij s tlorisom minimalno 60 X 50 cm, oziroma 80 X 35 cm. V akvarij pa naselimo le eno ribo. Ta vrsta ne mara predstavnikov svoje vrste, tudi združljivost z drugimi ribami je zelo slaba. V večjih akvarijih je pogojno združljiva z večjimi ribami, toda pozor, napihovalke so znane po tem, da svoj plen ubijejo tako, da ga trgajo košček za koščkom, zato lahko ubijejo tudi ribe, ki so večje od njih. Medsebojna agresija je pogosta, so pa samice malo manj agresivne od samcev, zato jih lahko gojimo tudi v paru ali manjši skupini. Kadar jih gojimo v skupini, moramo poskrbeti, da je v dovolj velikem akvariju 6 osebkov, dva samca ter štiri samice, tako se bo agresija med osebki enakomerno porazdelila. Kljub temu lahko ob spolni zrelosti pričakujemo pogostejše pretepe ter poškodbe.

Kot že rečeno, te ribe bolje funkcionirajo samostojno, kot v skupini.

Akvarij naj bo gosto zaraščen z veliko koreninami ter kamenjem, pozorni moramo biti na to, da ribi uredimo veliko skrivališč ter poskrbimo za srednje močen pretok. Riba bo aktivna, samo, če se bo v akvariju počutila varno. V akvariju brez skrivališč se pogosto uleže na pesek, kjer se pretvarja, da je kamen. Imajo to lastnost, da lahko rahlo spreminjajo barvo, glede na okolje ter počutje. Ribe, ki se ne počutijo dobro so pogosto sive ali rjave z manj izrazitimi pikami. Intenzivne rumene ter zelene odtenke bodo pokazale le v optimalnih akvarijih, kjer je pH vrednost enaka 7, koncentracije NO3 pa ne presežejo 5 mg/l. Takšne parametre dosežemo z dovolj velikim biološkim filtrom ter nezahtevnimi rastlinami.

Alge so pri napihovalkah relativno pogoste, saj so koncentracije fosfatov običajno večje od koncentracije nitratov. To težavo rešujemo z rastlinami, ki kurijo fosfor, takšne so vodna leča, valisnerija ter najas. Če naravne metode zatajijo, pa se lahko poslužujemo posebnih filtrirnih medijev, ki vežejo fosfate. Razlog v akvariju z napihovalkami je beljakovinska hrana.

POSEBNA PREHRANA

Ta vrsta je izključno mesojeda. Prehranjuje se s polži, mehkužci, drugimi nevretenčarji ter majhnimi ribami. Pravilno prehrano sestavljajo polži, deževniki, enhitreje, postranice, rakci, školjke, lignji, žuželke, ličinke žuželk in majhne ribe. Zelo pomembno je, da v prehrano vključimo polže, saj grizenje polžjih hišic pomaga pri obrabi zob.

Napihovalke v svoji prehrani nujno potrebujejo polže. Pri tem se je izkazalo, da ima ta vrsta najraje mlakarje, korenčice, svitke in kopenske polže, ki so primerne velikosti. Melanij ter podobnih polžev s koničasto hiško ne mara.

TOKSIN Tetrodotoksin

Napihovalke izločajo toksin, ki ga znanstveno imenujemo tetrodotoksin, uvrščamo ga v skupino nevrotoksičnih alkaloidov. Največje količine strupa se nahajajo v jetrih, ledvicah ter spolnih organih, ob nevarnosti pa ga ribe izločijo tudi preko kože. Toksin deluje izredno hitro, učinkuje na hrbtenjačo, tako da prekine dihanje, zato se organizem, ki pride v stik s toksinom zaduši. Prav zato moramo pri rokovanju s temi ribami biti izredno previdni. Kljub temu je strah odveč, saj so zastrupitve akvaristov izredno redke, ribe namreč preko kože ne izločijo dovolj toksina, da bi z njim lahko ubile človeka. Ne glede na statistiko, pa se ob rokovanju vseeno priporoča, da nosimo zaščitne rokavice.

ZDRAVSTVENE TEŽAVE

Na splošno je ta riba zelo zdrava, potencialne zdravstvene težave vključujejo težave z zobni, ki jih je občasno potrebno porezati oziroma prikrajšati.  Je pa potrebno povedati tudi to, da je ta vrsta izredno podvržena okužbi z lažno ihtioftiriozo, ki ji strokovno pravimo epistilis. Tukaj je ključnega pomena to, da bolezen spoznamo takoj, ter jo ustrezno zdravimo, pri tem se izogibamo komercialnim pripravkom za ihtioftiriozo, saj največkrat stanje poslabšajo. Za prepoznavanje ter zdravljenje bolezni v branje svetujem naslednje članke:

EPISTILIS: https://alfa-in-betta.si/epistilis/

NISO VSE BELE PIKE IHTIOFTIRIOZA: https://alfa-in-betta.si/niso-vse-bele-pike-ihtioftirioza/

MOJE IZKUŠNJE Z VRSTO

Moja prva kongoška napihovalka je Buster, ki je skupaj z našo mačko Đaro postal Facebook maskota interaktivnih videov »Đara in Buster svetujeta«.

Busterjeva zgodba se je začela dokaj žalostno. V enem od prodajnih akvarijev je ležal na pesku ter nepremično zrl v okolico. Njegove barve so bile sive, glede na število polžev, ki so lezli okoli njega, pa je očitno izgubil tudi apetit. Napihovalke so ene iz med redkih rib, ki lahko zapadejo v depresijo in točno to se je zgodilo Busterju. V prodajnem akvariju je zapadel v depresijo, kar bi lahko na dolgi rok ogrozilo njegovo zdravje. Ker se mi je zasmilil sem ga odnesla domov, prvi mesec je bil zelo plašen in je s težavo zaupal, toda barva je iz sive počasi prešla na rjavo, danes mi popolnoma zaupa, njegove barve pa so krasne, od olivno zelene do rumene barve. Lastniki teh rib pogosto izpostavljajo neverjetno inteligenco, ki jo opazijo pri teh ribah, moram priznati, da sem nad to inteligenco osupnila tudi sama. Nekega dne je Buster na repu imel pritrjenega zajedavskega rakca. Kot vedno je tudi tokrat priplaval k meni, toda namesto, da bi prišel k meni z obrazom naprej, je tokrat prišel s strani, plaval je po strani ter drugače kot običajno. Tako je ujel mojo pozornost in kmalu sem našla težavo. Brez težav se je pustil ujeti, ko sem rakca odstranila in ga spustila nazaj v akvarij, je šel počivat. Običajno počiva skrit, toda tokrat je počival na vidnem mestu, kjer sem ga brez težav opazovala. Tam je ležal kakšno uro, nato se je umaknil. Naslednji dan rane sploh ni želel pokazati, toda opazilo se je, da rana celi in gre na boljše.

Takšno obnašanje smo vajeni lastniki psov in mačk, pri ribah pa ga opazimo zelo redko. Na srečo so podobni primeri med napihovalkami relativno pogosti, kar dokazuje visoko inteligenco teh rib.