Arhivi

Mehiški prečnozobec – Aksolotl (Ambystoma mexicanum) Je zelo zanimiva dvoživka, ki je sorodna našemu močeradu. Zaradi svojega videza je priljubljen hišni ljubljenček, med znanstveniki pa je znan po svojih izjemnih regeneracijskih sposobnostih. Prečnozobci (Ambystomatidae) so družina repatih dvoživk, ki naseljujejo Severno ter Srednjo Ameriko. Ime so dobili po prečno razporejenih zobcih na nebu. Zanje je […]

Plastika je zelo uporaben material, ki je svoje ime dobil po njegovi lastnosti – Plastičnosti. Izraz se uporablja za materiale, katerih lastnost je raztezanje ter spreminjanje oblike pod pritiskom ali vročino. Materiali so lahko naravnega ali sintetičnega izvora.

Mirmekologija je veda, ki se ukvarja s proučevanjem mravelj in mravljišč. Sestavljena je iz grške besede »myrmex«, ki pomeni »mravlja« in »logos«, ki pomeni veda. Spada med posebno vejo entomologije (entomologija je veda o preučevanju žuželk).

Ko se peljemo skozi Slovenijo lahko vidimo kar nekaj zanimivih prizorov, ki jih v tujini ne opazimo. Eden iz med teh so nasadi sadnega drevja sredi pašnikov, njiv in travnikov. Ta drevesa nikoli niso v liniji, ampak dajejo občutek da so tja nametana.

Kostorogi (Monacanthidae) so zelo zanimiva družina rib kostnic, ki so sorodne napihovalkam, njihova glavna značilnost so preobražene hrbtne in trebušne plavuti, ki so v obliki koščenih rogov.

Na splošno lahko rečemo, da imajo odlično razvit sluh, ki je namenjen zaznavanju sovražnikov in medsebojni komunikaciji. Večina rib sliši frekvence, ki jih človeško uho ne zazna, med sabo komunicirajo s kliki, piski in treski, ki jih proizvajajo s pomočjo različnih organov.

Kri je življenjska tekočina, ki se pretaka po telesu številnih organizmov. V živalskem svetu je postala tako samoumevna, da si le s težavo predstavljamo živali, ki je nimajo. Pred pojavom te tekočine so živali izmenjavale pline in hranilne snovi s pomočjo difuzije.

Skalarka (Pterophyllum scalare) je ostrižnik, ki ga najpogosteje gojimo v akvariju, zaradi posebne oblike in karakterja je med akvaristi poznana kot kraljica. Vrsto je leta 1824 prvi opisal Schultze, kot akvarijsko ribo pa jo poznamo že 97 let.

Odgovor na to vprašanje ni tako enostaven, ne glede na to ali žival živi v vodi ali na kopnem, telo potrebuje tekočino, saj je voda osnovna spojina, ki je potrebna za delovanje številnih telesnih funkcij. Toda, če je definicija pitja zauživanje vode preko ust, potem je odgovor na vprašanje ali ribe pijejo, DA in NE.

Izkušeni akvaristi včasih zvenimo kot pokvarjene lajne, ki ponavljajo eno in isto stvar. Ena iz med takšnih stvari je obvezna vzpostavitev biološkega ravnovesja v akvariju. Gre za postopek, v katerem se v filter ter akvarijsko podlago naselijo koristne bakterije, ki vzdržujejo stabilno okolje za akvarijske organizme.

Postavili smo akvarij, ker smo se pred nakupom temeljito pozanimali o oskrbi ter negi, vemo, da je pred vnosom prvih organizmov potrebno akvarij ustrezno biološko pripraviti. Predvsem je pomembno, da se začne ustvarjati krogotok dušika.

Kroženje hranilnih snovi je temeljni proces, ki se odvija v vsakem ekosistemu. Vanj je vključen popolnoma vsak organizem, tudi ljudje. Ker je akvarij umetno postavljen posnetek naravnega okolja, se moramo potruditi, da vzpostavimo čimbolj stabilen ter zaprt krogotok hranljivih snovi.