Naraven vir mineralov za ribe in nevretenčarje

Mironekuton je mineral, ki ga lahko najdemo le v eni sami regiji na Japonskem, zanj pa je značilna edinstvena mineralna sestava, ki je posledica njegovega nastanka. Vsebuje 66 elementov, ki so nujno potrebni za delovanje organizma, njegov izkoristek pa je bistveno večji v primerjavi z ostalimi mineralnimi pripravki. Toda zakaj?

Odgovor se skriva v njegovem nastanku. Minerali tega tipa namreč nastanejo iz poginjenih organizmov. Prav zato je razmerje med posameznimi minerali v mironekutonu enako tistemu v živih organizmih, posledično pa je enaka tudi mineralna sestava. Nastanek mironekutona ni čisto jasen, vsekakor pa so k njegovemu nastanku botrovale posebne razmere kot so visok tlak in tektonski premiki na pacifiški plošči. Organizmi ki so poginili v takšnih pogojih so bili podvrženi posebnemu procesu, ki ga imenujemo mineralizacija. To je proces, kjer je bakterijska dejavnost, kot je gnitje, fermentacija in razgradnja zelo otežena, mineralizirani organizmi pa zato ohranijo nespremenjeno mineralno sestavo. Ker je mironekuton nastal v takšnih pogojih, ga včasih imenujemo tudi globokomorski mineral.

Tradicionalna vzhodna medicina ga uporablja že zelo dolgo, pred kratkim pa si je pot utrl tudi v akvaristiko, kjer so ga najprej uporabljali pri gojenju sladkovodnih kozic. Pri uporabi so takoj opazili, da se je število poginov med levitvijo močno zmanjšalo, pozitivno pa je vplival tudi na rastline. Kmalu pa se je njegova uporaba razširila tudi med lastnike rib. Danes je na voljo prah, kamenje in pesek, v naši hrani pa ga uporabljamo kot naravni mineralni dodatek, saj se zavedamo, da so minerali ter elementi v sledovih bistveni za vse organizme. Igrajo namreč pomembno vlogo v številnih presnovnih procesih in so ključni za proizvodnjo encimov. Prav zato pomanjkanje mineralov pogosto povzroči različne bolezni, kot so na primer nepravilne levitve, luknjičavost ostrižnikov ter deformacije v razvoju mladic. In ker telo mineralov ne more proizvajati, je zelo pomembno, da živalim omogočimo, da jih dobijo aktivno ali pasivno.

Aktivno jih zaužijejo preko hrane, pasivno pa preko kože ali eksoskeleta. Telo potrebuje okoli 66 elementov, ki jih ločimo v makrominerale ter v elemente v sledovih. Makrominerali so na primer fosfor, kalcij in natrij, takšno ime pa so si zaslužili, ker jih telo potrebuje v večjih količinah, elementi v sledovih pa so vsi ostali minerali, ki jih telo potrebuje v manjših količinah, na primer žveplo in mangan. Poglejmo si osem najpomembnejših mineralov ter njihovo funkcijo v organizmu.

Silicij

Je najpogostejši mineral v zemeljski skorji, najdemo ga v glini, steklu, kremenu in še kje drugje. V telesu ima zelo pomembno funkcijo, saj sodeluje pri tvorbi kolagena, kar pomeni, da je pomemben za pravilno rast kosti, hrustanca, zob, kože, lusk in celjenje ran. Pomanjkanje pogosto povzroči luknjičavost ostrižnikov ter težave pri levitvah pri nevretenčarjih.

Železo

Železo je zelo pomemben element, ki sodeluje predvsem pri prenosu kisika po krvi, hkrati pa je zelo pomemben tudi pri delovanju številnih encimov. Njegovo pomanjkanje pogosto povzroči slabokrvnost.

Kalcij

Kalcij je najpogostejši mineral v telesu, saj je glavni gradnik kosti in zob, poleg tega pa v telesu upravlja tudi druge funkcije, na primer sodeluje pri pošiljanju živčnih signalih, sodeluje pri strnjevanju krvi in sodeluje pri aktivaciji številnih encimov. Večina rib mora kalcij zaužiti preko hrane, saj ga niso sposobne absorbirati preko kože, posebej pomembno vlogo pa igra v prehrani morskih rib in koral.

Magnezij

Največ magnezija se v telesu nahaja v kosteh, kljub temu pa v telesu deluje kot kofaktor, kar pomeni, da je vključen v več kot sto encimskih reakcij. Pomemben je pri prenosu živčnih signalov ter pravilnem delovanju živčnega sistema. Pomanjkanje se pogosto odraža v mišičnih krčih. Dober vir magnezija so stročnice in semena, prav zato v naši hrani pogosto uporabljamo lečino moko.

Žveplo

Ne boste verjeli, toda žveplo je tretji najpogostejši mineral, ki se nahaja v živih organizmih v hrani pa ga pogosto primanjkuje, prav zato je nujno potrebno, da v telo vnašamo relativno pogosto. Je glavni gradnik esencialne aminokisline cistein in metionin. Nahaja se v mišicah, koži in laseh, kjer opravlja zelo pomembne funkcije. Poleg mineralnih dodatkov pa so dober naravni vir žvepla tudi česen, brokoli in bučnična semena. Vse te sestavine seveda najdete tudi v naši hrani, kateri smo dodali še mironekuton.

Fosfor

Fosfor sodeluje pri mineralizaciji kosti in zoh, hkrati pa ima bistven pomen pri vzdrževanju kislinsko bazičnega ravnotežja v organizmu. Poleg tega sodeluje tudi pri shranjevanju energije, saj se nahaja v molekuli ATP.

Kalij

Kalij je pomemben predvsem pri mladih živalih, saj sodeluje pri pravilnem delovanju celic ter celični sinhronizaciji. Pomembno vlogo pa ima tudi kot pufer, ki skrbi za kislinsko bazično stanje v telesu. Dober vir kalija je mironekuton, leča in špinača.

Mangan

Je zelo pomemben element v sledovih, ki sodeluje v številnih encimih. Pomemben je pri presnovi maščob, ogljikovih hidratov in regeneraciji hrustanca in kolagena. Pomanjkanje se kaže v zmanjšani plodnosti ter v zaostanku v rasti.  Najboljši naravni vir so različna semena in mironekuton.

To je le nekaj mineralov, ki jih naše telo potrebuje za pravilno delovanje, rast in razvoj, za optimalen vnos le teh pa je pomembna uravnotežena prehrana. Seznam hran, ki vsebujejo mironekuton si lahko pogledate na spodnjih povezavah.

https://alfa-in-betta.si/izdelek/alfa-in-betta-bucka-party-100g/

Alfa in Betta GURMAN 100 g = 350 ml

https://alfa-in-betta.si/izdelek/alfa-in-betta-hokkaido-miks-100g/

Tjaša Kvas