Zdravo in okusno hrano za ribe, si lahko pripravimo sami. Sestavine moramo izbrati skrbno ter jih prilagoditi potrebam vrste. Prednost takšne hrane je v tem, da natančno poznamo izvor sestavin in se sami odločamo, kakšno bo razmerje med mesnim ter zelenjavnim delom. To je še posebej primerno za prehranske specialiste, za katere ne moremo kupiti ustreznih krmnih mešanic. Takšna hrana je lahko v zamrzovalniku shranjena tudi do enega leta, bolje pa je da jo pripravljamo sproti in jo zamrznemo le za nekaj mesecev. Če je pravilno sestavljena in vsebuje dovolj esencialnih mineralov ter vitaminov, lahko popolnoma nadomesti komercialno ribjo hrano. Ravno vitamini in minerali, nam bodo pri domačih krmnih mešanicah povzročali največ težav. Delna rešitev je, da v mešanice dodamo že pripravljene tonike ter dodatke.

Priprava ribje hrane je v celoti odvisna od ribjih vrst, ki jih gojimo. Zelo pomembno je razmerje med živalskimi in rastlinskimi beljakovinami. Obrok naj bi vseboval 50 % beljakovin. V ta delež je zajeta količina skupnih beljakovin, ki so rastlinskega ali živalskega izvora. To informacijo moramo upoštevati pri sestavi hrane.

***Pri vsejedih vrstah naj beljakovine živalskega izvora predstavljajo le 20 %, pri rastlinojedih manj kot 20%. Pri mesojedih naj ta odstotek znaša med 40 in 50 %. To pomeni, da obrok za vsejede ribe predstavlja 20% beljakovin živalskega izvora in 30 % beljakovin rastlinskega izvora. Skupaj je to 50% beljakovin v obroku. Spirulina vsebuje 65% beljakovin, zato lahko predstavlja samostojen obrok.

***Pri mesojedih je 40% beljakovin živalskega izvora in 10% beljakovin rastlinskega izvora. Tudi tukaj je seštevek skupnih beljakovin 50%. Deževniki vsebujejo 60% beljakovin, zato lahko predstavljajo samostojen obrok. Lignji in hobotnice vsebujejo le 18% beljakovin, zato jih moramo kombinirati z drugimi sestavinami, recimo ribami (25% beljakovin). Ker nam manjka še 7% beljakovin, razliko pokrijemo s stročnicami in zelenjavo.

***Pri rastlinojedih ribah naj bi živalske beljakovine predstavljale okoli 10%, kar pomeni, da je 40% beljakovin rastlinskega izvora. Pri rastlinojedih ribah zato uporabljamo meso, ki je po vsebnosti beljakovin zelo revno. Na primer vodne bolhe, solinski rakci, raki, lignji in školjke.

Da lažje naredimo popolno krmno mešanico ter zadostimo potrebe po beljakovinah pri posameznih vrstah, si najlažje pomagamo tako, da vemo koliko surovih beljakovin vsebuje posamezna sestavina. Na ta način lahko približno izračunamo, koliko posamezne sestavine dodamo v hrano, da zadostimo potrebo po beljakovinah za posamezne ribe.

Zelo pomembna sestavina so tudi ogljikovi hidrati, ločimo jih na kompleksne ter enostavne sladkorje. Ribe jih običajno zelo slabo prebavljajo, prevelike količine pa skladiščijo v obliki maščobe, ki se nalaga v trebušni votlini okoli notranjih organov. Če želimo poskrbeti za vitalnost naših rib, potem se moramo izogibati hrani, ki vsebuje velike količine enostavnih sladkorjev kot so škrobi in glukoza. Če preverimo etikete na deklaraciji povprečne krme za ribe, bomo opazili, da najpogosteje uporabljajo moke iz različnih žit ter krompirjev škrob. To so sestavine, zaradi katerih se ribe zamastijo, na dogi rok pa jim to krajša življenjsko dobo. Zdravi viri ogljikovih hidratov so stročnice, na primer grah, fižol in čičerika ter sadje in zelenjava.

Maščobe in maščobne kisline ribam dajejo energijo. Prebava maščob poteka s pomočjo žolča, ta jih razbije na manjše kapljice tako, da encimi za prebavo maščob, lipaze, lažje delujejo. Maščobe v telo prehajajo direktno preko črevesnih sten v maščobne celice. V praksi to pomeni, da se maščobe pravzaprav ne prebavljajo, ampak se razbijejo in naložijo direktno v telo. Ker so ribe hladnovodne živali, je njihova temperatura odvisna od temperature okolja. Zato so še posebej občutljive na maščobe, ki so pri nižjih temperaturah v trdnem stanju. Nikoli jih ne hranimo z maslom ter maščobo ptic in sesalcev. K hrani lahko dodamo kakovostna rastlinska olja, na primer sezamovo olje. Glavni vir maščob v komercialnih ribjih hranah je ribje olje. V naravi ribe maščobne kisline dobijo iz alg. Skupna vsebnost maščob v obroku naj ne presega 5%. Običajno živila vsebujejo dovolj maščob, zato dodatki maščob niso potrebni.

Preden vam predstavim nekaj osnovnih receptov za doma pripravljene hrane, bomo obdelali še dodatke, ki jih običajno dodajamo h krmnim mešanicam. To so snovi, ki spodbujajo boljše počutje živali ter skrbijo za normalno delovanje organizma. V vsako doma pripravljeno krmo moramo nujno dodati vitaminske in mineralne pripravke, saj same sestavine med kuhanjem ter obdelavo izgubijo nekaj vitaminov. Ostali dodatki, kot so zelišča, česen, ameriški slamnik, probiotične bakterije in prebiotiki so zaželjeni, a bo hrana učinkovita tudi brez njih.

RECEPTI

Recepti za pripravo domačih krmnih mešanic so zelo različni. Med pripravo obrokov upoštevamo prehranske skupine rib in jih prilagodimo njihovim potrebam. Sestavine moramo izbrati skrbno, koščke narežemo na dovolj majhne kose, da jih živali lahko pojedo. Držimo se pravila, da koščki hrane ne smejo biti večji od ribje zenice. V primeru, da hrano preveč zmiksamo, jo lahko uporabimo za izdelavo hranilnega kamna ali pa ji dodamo agar. Agar je naravno gostilo, ki je po funkciji podobno želatini. Je brez okusa in vonja ter popolnoma brez energijske vrednosti. K hrani ga dodamo zato, da preprečimo kaljenje vode. Če nismo prepričani ali hrana kali vodo, potem napravimo hitri preizkus. V malo večji steklen kozarec nalijemo vodo in vanj damo malo hrane. Pri tem opazujemo njeno reakcijo z vodo. Če se kali, mešanici dodamo agar. Dodatki, kot so probiotiki, prebiotiki, zelišča, vitamini, minerali, alge in maščobne kisline, so priporočljivi v vsaki hrani. Z njimi zagotavljamo višjo kakovost ter potrebe po vitaminih in mineralih. Pri pripravi obrokov si pomagamo s tabelami, tako bomo izračunali približno potrebo po beljakovinah. Opisani recepti so samo smernice, ko poznamo osnovna pravila izdelave, se s sestavinami lahko igramo.

RECEPT ZA HERBIVORE - hrana brez mesa za rastlinojede ribe.

Potrebujemo: Korenje, špinačo, brokoli, listje rdeče pese, kalčke lucerne (alfalfa), čičeriko, nori alge in spirulino v prahu.

Dodatki: Agar za vezivo in proti kaljenju vode, probiotiki, vitamini, minerali in strok česna na 1 kg hrane.

Priprava: Korenje, špinačo, listje rdeče pese, kalčke in brokoli blanširamo na vodni pari. Čičeriko en dan prej namakamo v veliki posodi z vodo, nato jo operemo, odcedimo in kuhamo v večjem loncu vsaj eno uro. Namesto čičerike lahko uporabimo zamrznjeni grah. Stročnice vsebujejo zelo veliko beljakovin, zato v tej hrani predstavljajo beljakovinsko komponento, vendar naj ne presegajo več kot 30% hrane, saj vsebujejo tudi ogljikove hidrate. Na 1 kg hrane dodamo maksimalno 300 g čičerike ali graha. Ko so sestavine skuhane počakamo, da se ohladijo, nato jih z nožem ali z mikserjem narežemo na primerno velike koščke. Po navodilih pripravimo agar, vanj dodamo žlico spiruline in zdrobljene nori alge, tako pripravljen agar vlijemo v posodo z zelenjavo ter vse sestavine zmešamo. Hrana je pripravljena ko se agar strdi. V primeru, da smo pripravili večjo količino hrane, jo zamrznemo. Za hranjenje somov oklepničarjev (Loricaridae) ter ostalih rib, ki se hranijo s strganjem trdih površin, se priporoča, da hrano zmiksamo v gosto kašo in iz nje naredimo hranilni kamen.

Nasvet: Vitamine in probiotike lahko na koščke hrane nakapamo tik pred hranjenjem. Namesto špinače lahko uporabimo listje koprive, ki vsebuje veliko β – karotenov in s tem pomaga k bolj izraziti obarvanosti rdečih in rumenih tonov. Izbiramo lahko med različnimi vrstami sadja in zelenjave in se igramo z okusi. Opozorilo: Nikoli ne uporabljamo konzervirane zelenjave, saj je obdelana s soljo ter konzervansi. Vedno uporabimo svežo ali suho zelenjavo, ki jo prekuhamo v nesoljeni vodi.

RECEPT ZA VSEJEDE RIBE – hrana pretežno rastlinskega izvora z dodatkom mesa. Maksimalno 50% beljakovin živalskega izvora.

Potrebujemo: Korenje, brokoli, sladek krompir, alge in jabolko. Za meso izberemo lignje ali kril. Po želji lahko dodamo tudi košček ribjega mesa, vendar le v primeru, če obrok izdelujemo za ribojedo vrsto.

Priprava: Korenje in brokoli blanširamo. Sladek krompir olupimo in skuhamo. Jabolki odstranimo peške in jo blanširamo skupaj s korenjem in brokolijem. Nato vse sestavine, zmikamo na primerno velike koščke. Ohlajeni mešanici dodamo alge in premešamo. Po potrebi dodamo agar. Za dodatke uporabimo klasične pripravke, kot so vitamini, minerali in probiotične bakterije.

RECEPT ZA MESOJEDE RIBE – 40% beljakovin živalskega izvora in 10% beljakovin rastlinskega izvora. Primeren za večje plenilske vrste.

Potrebujemo: Lignje, kozice, školjke. Ribje meso dodamo le v primeru, da je hrana namenjena ribojedi vrsti. 1 žica spiruline ali druge alge.

Priprava: Meso skuhamo, ohladimo, narežemo in dodamo spirulino v prahu. Za dodatke uporabimo česen, vitamine in minerale. Takšna hrana je namenjena večjim mesojedim ribam, ker so kosi dovolj veiki, dodatek agarja ni potreben.

RECEPT Z ŽUŽELKAMI, LIČINKAMI ALI DEŽEVNIKI.

Žuželke so za večino ribjih vrst bolj primerne, kot lignji, školjke ali kozice. Porcijo gojenih žuželk lahko kupimo v vsaki specializirani trgovini z opremo za male živali. Izbiramo lahko med mokarji, črički, ščurki ter številnimi drugimi insekti. Če nimamo predsodkov, lahko iz teh živali naredimo odlične obroke za vse vrste rib. Prednost žuželk je, da jih lahko ponudimo tudi rastlinojedim ribjim vrstam, brez da bi s tem ogrozili njihovo zdravje. K zmletim žuželkam lahko dodamo različne vrste zelenjave, alg in dodatke. Priprava takšne hrane zahteva dosti poguma, priporoča se, da za te namene kupimo poseben mikser, ki ga uporabljamo izključno za izdelavo ribje hrane.

Možnosti priprave hran so brezmejne, vse dokler uporabljamo kakovostne sestavine in upoštevamo prehranske potrebe organizmov, smo lahko prepričani, da ribam nudimo maksimalno oskrbo. Ali so boljše domače krmne mešanice ali industrijsko pripravljene hrane, pa boste zvedeli v članku: Domača ali industrijsko pridelana hrana?