Buče in bučke so zelo raznolika skupina kulturnih rastlin, ki je danes razširjena po vsem svetu. Izhajajo iz Južne Amerike, v Evropo pa prišle v prvi polovici 16. stoletja. Čeprav v resnici gre za isto rastlino, besedo buča uporabljamo za okrogle plodove, besedo bučka pa za podolgovate plodove. Poznamo okoli 90 variacij in sort, za vse pa je značilno hranljivo meso in z maščobami bogata semena. Prav zato veljajo za zelo hranljive rastline, ki jih uporabljamo tako v človeški, kot tudi v živalski prehrani. Toda zakaj so buče tako zelo priljubljene?
Odgovor se skriva v njihovi kemijski analizi. Kemijska analiza hrane je proces, kjer neko hrano, v tem primeru bučo s pomočjo kemijskih postopkov razdelimo na vodo in suho snov. Ali ste vedeli, da povprečna buča vsebuje kar 92% vode? Toda ta voda je brez hranilne vrednosti, zato se ji ne posvečamo. V resnici nas zanima iz česa je sestavljenih ostalih 8%.
No, teh 8% razdelimo na organsko in anorgansko snov. Anorgansko snov predstavljajo minerali in elementi v sledovih. Temu delu hrane pravimo pepel in je zelo pomembna komponenta, saj organizem oskrbuje z minerali kor je cink, fosfor, kalcij, magnezij in drugi. Organsko snov pa predstavlja vse, kar ni pepel ali voda. Tukaj najdemo različne hranljive snovi kot so maščobe, beljakovine, ogljikovi hidrati, vitamini, surova vlaknina, antioksidanti in druge hranilne snovi.
Meso buče vsebuje 0% maščob, 8% ogljikovih hidratov, 2% beljakovin, 3% vlaknin in okoli 20% pepela. Bogato je s kalijem, vitaminom C, vitaminom A, folno kislino in vitaminom B6. Poleg tega vsebuje različne antioksidante in folate, kar pomeni, da organizem ščitijo pred oksidativnim stresom. Zaradi številnih pozitivnih vplivov jih uporabljamo kot krmo za živali in ljudi, zato ni nič nenavadnega, da so pogosto na jedilniku rib. Ker imajo sladek okus, jih z veseljem sprejmejo tudi mesojede ribe. In čeprav jim lahko bučke ponudimo na različne načine, je najbolje, da so te sveže ali posušene.
Prednost svežih bučk je predvsem ta, da je njihova priprava zelo nezahtevna, medtem ko je njihova velika slabost visoka vsebnost vode. Zakaj je velika vsebnost vode problem? Preprosto zato, ker v vodi ni hranljivih snovi. Če predpostavimo, da žival poje 1 kg svežih buč, bo iz njih dobila le 2% beljakovin. To težavo odpravimo tako, da bučke posušimo, ali pa uporabimo hrano z visokim deležem posušenih buč. Na ta način živali dobijo več hranilnih snovi, buče pa pri pravilnem sušenju ohranijo vse vitamine, vključno z vitaminom C.
Buče in bučke redno uporabljamo v naši hrani, pri tem pa poseben poudarek dajemo na hokkaido bučo, ki slovi po visoki vsebnosti vitamina A in karotenov. Vitamin A je izredno močen antioksidant in kot takšen se odlično obnese kot naraven konzervans, ki našo hrano ohranja svežo kar nekaj časa. Toda bučno meso ni edino super živilo v hrani Alfa in Betta.
Bučna semena v sebi skrivajo še večji zaklad – maščobne kisline, vitamin E in cink. Maščobne kisline, posebej omega 3 in omega 6 maščobne kisline so za organizme življenjskega pomena, saj omogočajo normalne telesne funkcije. Razmerje med omega 3 in omega 6 maščobnimi kislinami je v bučnem semenu skoraj idealno. Ker bučna semena v naših hranah občasno zamenjamo z drugimi viri maščobnih kislin, jih boste našli le v nekaj hranah, na primer v hrani s papajo in cvetnim prahom, Bučka party, Hrana s kakavom in Hrana s špinačo in grahom.
Celotno ponudbo hran pa si lahko ogledate tukaj: https://alfa-in-betta.si/kategorija-izdelka/hrana-za-ribe/