Akvaristi smo glede zdravil precej omejeni, saj zdravstveno varstvo akvarijskih organizmov obvlada zelo malo veterinarjev, zdravila pa je težko dobiti. Zato smo odvisni predvsem od industrijskih pripravkov, ki jih ponujajo različni proizvajalci in so na voljo v specializiranih akvarističnih trgovinah. Običajno ribje bolezni hitro napredujejo in mnogo živali pogine, preden sploh uspemo priti do primernih kemikalij. Kljub temu pa vse ni tako sivo in črno, saj lahko s primerno preventivo ter domačimi zdravili uspešno pozdravimo številne težave, ki nadlegujejo naše ribe.

PREVENTIVA

Je najpomembnejši ukrep pri preprečevanju bolezni, pregovor »bolje preprečiti, kot zdraviti« za akvaristiko absolutno drži. Med preventivne ukrepe spada pravilno izvajanje karantene ter razkuževanje opreme in rastlin. Seveda s temi ukrepi ne smemo pretiravati, saj tudi sterilno okolje povzroča cel kup avtoimunskih bolezni, predvsem izbruh mikobakterioz. Kot učinkovita preventiva se smatra primerno vzdrževan vrsti prilagojen akvarij ter kakovostna in uravnotežena prehrana. Na blogu je sedem člankov, ki se ukvarjajo s pravilno prehrano akvarijskih rib, zato ste vabljeni k branju.

Našli jih boste tukaj:

RIBJA HRANA 1 - VSE KAR MORATE VEDETI O RIBJI HRANI - HRANILNE SNOVI, ANALIZE IN SESTAVINE

Za ribe, ki živijo v gozdnih okoljih, kot preventivna sredstva uporabljamo predvsem listja različnih dreves ter storžke črne jelše. Taninske kisline dobro vplivajo predvsem listarkam (skalarke), betam, neonkam, somičem in diskusom.

Več o uporabi drevesnega listja si lahko preberete v člankih:

Drevesno listje – Nabiranje in priprava drevesnega listja za akvarije

Adijo šota

Pri ribah, ki taninskih kislin ne marajo, pa za primerno vodo poskrbimo s pomočjo mineralov in soli. To velja predvsem za morske ribe, ostrižnike afriških jezer in živorodke. Ravno zaradi različnih potreb, moramo pri izbiri živali upoštevati potrebe vsake posamezne vrste, saj v nasprotnem primeru eden od stanovalcev pogine ali zboli pred svojo pričakovano življenjsko dobo.

ZDRAVILA ZA LAJŠANJE SIMPTOMOV

Ob lažjih simptomih živalim lahko pomagamo z zeliščnimi poparki, za celjenje ran se dobro obnese propolis. Probiotiki se v kombinaciji z vitamini ter aminokislinami odlično obnesejo pri večini bakterijskih okužb ter ranah. Pomagajo tudi pri zaprtosti. Pri uporabi zdravil rastlinskega izvora, moramo biti pazljivi, saj so nekateri toksini v prevelikih količinah toksični. Kadar ocenimo, da je bolezen preveč napredovala, potem posežemo po pravih zdravilih.

Česen (Allium sativum)

Česen je rastlina iz družine Alliaceae, kot že ime pove, so to rastline, ki vsebujejo rastlinski toksin Alicin. Vsebujejo ga vsi sorodniki, tudi čebula, a največjo zdravilno vrednost ima česen. Alicin postane učinkovit šele po oksidaciji ali sušenju, zato posegamo po česnovem granulatu ali pa česen stisnemo, oziroma narežemo vsaj 10 minut pred uporabo. V akvaristiki si z njim pomagamo pri blagih bakterijskih okužbah, v hrano pa ga dodajamo v primeru okužbe z notranjimi zajedavci. 1 do 2 grama česnovega granulata zadostujeta za 100 gramov ribje hrane, z mešanico krmimo en teden. Česen je zdravilo s katerim ne smemo pretiravati, saj zaradi njegove kemične sestave bakterije nanj hitro postanejo odporne. Uporabimo ga le v nujnih primerih, v nasprotnem primeru izgubi zdravilne učinke.

Orehovo listje

Oreh (Juglans regia) pripada družini Junglandaceae, rastline vsebujejo toksin juglon, ki je v velikih količinah zelo toksičen. V naravi oreh s tem toksinom zavira rast rastlin v okolici, zato nima konkurence za svetlobo in hranila. V akvaristiki lahko ta toksin s pridom uporabimo pri blaženju plesni in bakterijskih okužb. Dobro se obnese tudi pri zdravljenju ribje ihtioftirioze in je uporaben predvsem pri organizmih, ki so občutljivi na koncentracijo soli. To so predvsem mehko vodne bete, neonke, kresničke, činklje in somiči. Orehovo listje nikoli ne uporabljajmo na morskih ribah ter ostrižnikih iz afriških jezer! Doziramo en posušen list na 20 litrov vode, maksimalno 7 dni.

Ameriški slamnik (Echinacea purpurea)

Rastlina, ki jo že stoletja povezujemo s krepitvijo imunskega sistema, znanstvenikom še vedno buri duhove, saj ne vemo kaj točno je tisti toksin, ki organizem spodbudi k delovanju imunskega sistema. V akvaristiki je Ameriški slamnik uporaben v primeru, ko želimo ribe spodbuditi k drsti ali pa želimo pospešiti celjenje ran. Uporabljamo čaj ali posušene zmlete liste, ki jih dodamo v hrano. Načeloma lahko uporabimo tudi izvlečke ter kapsule primerne za prehrano ljudi, če ne vsebujejo alkohola ali prevelikih količin sladkorja. Prevelika količina ni toksična, uporaben je kot preventiva in zdravilo.

Črni ali zeleni čaj

Pravi čajevec (Camellia Sinensis) je rastlina, ki vsebuje zelo veliko taninov in kofeinov, je odlično zdravilo proti kožnim zajedavcem, nekaterim bakterijam in plesnim. Njegova uporaba se priporoča predvsem pri ribah, ki izhajajo iz črnih vod, ki so bogate s taninskimi ter huminskimi kislinami. Pri zdravljenju uporabljamo poparek, ki ga pripravimo tako, da v liter vrele vode damo eno žličko čaja. Pustimo maksimalno 5 minut, precedimo in ohladimo. Ohlajeno tekočino dodamo v akvarij. En liter zadostuje za 10 litrov. Zdravimo maksimalno en teden. Prevelike koncentracije so strupene, pazimo tudi, da čaj pravočasno precedimo!

Sončnica (Helianthus anuuss)

Semena vsebujejo veliko rudnin in mineralov, zato so dober dodatek k hrani. Pravo zdravilno moč pa imajo cvetni listi, ki delujejo protivirusno. Toksin deluje tako, da spodbudi imunski sistem k izločanju, s tem pospeši tudi izločanje virusa. Strupen je že v majhnih količinah, zato to zdravilo uporabimo le kot izhod v sili. Imejmo v mislih, da pravih zdravil za zdravljenje viroz ne poznamo, organizem jih mora preboleti ter razviti imunost. Z cvetnimi listi sončnice je to nekoliko lažje. Doziramo 4 cvetne liste na 50 litrov vode, če sumimo, da jih ribe ne bojo pojedle iz njih skuhamo poparek, ohladimo in zlijemo v akvarij.

Probiotiki

Probiotiki so skupine specifičnih bakterij, ki jih organizmi potrebujejo za normalno delovanje telesa. Imajo zelo pomembno vlogo pri različnih funkcijah, predvsem pri prebavi in imunskem sistemu. Organizmi s stabilno mikrobioto imajo manjšo možnost, da zbolijo, zato so probiotiki dobri dodatki, ki izboljšujejo dobro počutje ter zdravje rib. Moč probiotikov se pokaže tudi v primeru, ko moramo ribo zdraviti z antibiotiki. Pri blažjih oblikah večine bakterijskih okužb, lahko bolezen ozdravimo samo z dodatkom probiotikov, pri ostalih boleznih pa jih lahko uporabimo za hitrejše okrevanje. Predoziranje ni mogoče, zato lahko tudi pretiravamo, kar je priporočljivo predvsem na začetku zdravljenja, da spodbudimo delovanje imunskega sistema. Pri vsakodnevni uporabi probiotikov se držimo navodil proizvajalca. Delovanje probiotikov lahko izboljšamo s prebiotiki, to so posebne sestavine, ki služijo kot hrana za koristne bakterije. Vsebujejo jih predvsem rastline, na primer radič in jabolka.

Kefir in kambuša

Spadata med alternativo, ki jo lahko uporabimo namesto probiotikov. Kot zdravilo ni tako učinkovita kot specializirani probiotiki, je pa dobra preventiva in prva pomoč, takrat, ko nimamo dostopa do pravih zdravil. Doziramo jo direktno v vodo 1 dcl na 10 litrov vode. Kefirna zrnca ali koščke kambuše lahko uporabimo kot hrano za ribe enkrat na teden, s tem povečamo vitalnost ter splošno dobro počutje.

Propolis

Je pridelek čebel, uporabljajo ga za zaščito panja pred mikroorganizmi. Ker je to naravna snov, ki služi kot zaščita proti bakterijam, ga lahko brez težav uporabimo tudi pri zdravljenju rib. Uporabimo le naravni propolis brez alkohola. Z njim zdravimo poškodbe ter rane, ki nastanejo zaradi bakterijskih vnetij. Nanašamo ga z vatirano palčko samo na poškodovana mesta. Pri tem pazimo, da ne zaide v usta, oči ali škrge.

Hipermangan

Je učinkovito zdravilo, ki deluje na zunanje in škržne zajedavce. V prevelikih odmerkih je lahko strupen, zato je z njim treba delati po navodilih.

Več o uporabi hipermangana je napisano tukaj:

HIPERMANGAN

Sol (Natrijev klorid)

Sol se že dolga leta uporablja za zdravljenje ribjih bolezni, kljub temu, da za njo obstajajo že boljše alternative, je to še vedno zelo priljubljena in dokaj enostavna metoda za zatiranje bolezni pri večini akvarijskih rib. Učinkovita je le, če jo ustrezno uporabljamo. Izbiramo med naravnimi solmi, ki so brez sredstev za strnjevanje. Kadar ribe zdravimo proti bakterijskim okužbam lahko vsebuje jod, v primeru, da živali zdravimo proti zunanjim parazitom, pa se uporaba soli z jodom odsvetuje. Sol ne uporabljamo na zelo šibkih ribah ter ribjih mladicah, pod strogim nadzorom in v zelo redkih primerih pa jo uporabimo na ribah ki izhajajo iz mehkih vod. Nikoli je ne uporabljamo na somičih iz družine Corydoras ter na činkljah. Med zdravljenjem moramo ribo ves čas opazovati in terapijo prekiniti takoj, ko živali pokažejo netoleranco. Sol uporabljamo kot kopel. Krajše kopeli izvajamo s koncentracijo 3 do 40 gramov na liter od 5 do 30 minut. Daljše kopeli trajajo od tri do pet dni pri koncentraciji 1 do 3 g na liter. Uporabna je pri blagih bakterijskih okužbah, pod pogojem, da so ribe telesno še dovolj močne, pri preventivnem celjenju ran ter zatiranju zunanjih zajedavcev. Imejmo v mislih, da se sol kot preventiva dodaja nekaterim ribam, ki jih v naravi najdemo tudi v somornici.

Grenka sol (Magnezijev sulfat)

Grenka sol se pogosto uporablja v akvarijih, kjer želimo povišati trdoto vode, brez da vplivamo na njeno pH vrednost. Redno jo uporabljajo morski akvaristi, ter tisti, ki gojijo ribe iz jezera Tanganyika. Kot zdravilo jo uporabljamo pri zdravljenju zaprtosti, ter blagem vnetju ribjega mehurja. Uporabimo koncentracijo 13 g na 4 litre vode, kopel naj traja 15 do 30 minut. Pri hudih obolenjih kopel opravimo vsak dan v tednu sedemkrat zapored. Pri vnetju ribjega mehurja nikoli ne uporabimo navadno sol (natrijev klorid), saj lahko bistveno poslabša situacijo.

Formaldehid, formalin

Je spojina iz skupine aldehidov, ima močan vonj in je zelo toksičen. V vodi je dobro topen, ker vsebuje nekaj metanola, kot zdravilo se uporablja za številne povzročitelje bolezni, predvsem pri boju z enoceličnimi zunanjimi paraziti. Kot sestavina je prisoten tudi v pripravki proti zunanjim parazitom FMC (formaldehid, malahitno zeleno in malahitno modro). Čisti formaldehid uporabljamo v primeru kožnih ter škržnih parazitov. Ne uporabljamo ga pri okužbah z žametnim kožnim vnetjem, saj na povzročitelja nima učinka. Ker je spojina zelo toksična moramo nujno upoštevati navodila ter varnostne ukrepe proizvajalca. Uporabimo le formaldehid s koncentracijo 30 do 40%, pri temperaturah, ki so višje od 15°C. Spojina je zelo strupena za rastline, zato ob zdravljenju v akvariju lahko pričakujemo propad rastlinske mase. Doziramo 1 ml na 100 litrov, kopel naj traja 12 ur. Pri tropskih ribah lahko koncentracijo povišamo na 1.5 ml na 100 litrov vode, a le pod pogojem, da je temperatura višja od 15°C. Formaldehid je težko skladiščiti, zato kupujemo majhne količine, motno ali rumeno tekočino zavržemo v zabojnik za nevarne odpadke.

PRI ROKOVANJU NUJNO UPOŠTEVAMO VSA NAVODILA PROIZVAJALCA, SAJ JE ZELO STRUPEN!

Činklje, pange, postrvi, Pimelodella sp, tetre in somiči formaldehida ne tolerirajo niti v obliki FMC, zato moramo paziti pri izbiri zdravil.

KOMERCIALNI PRIPRAVKI ZA ZDRAVLJENJE BOLEZNI

Včasih se zgodi, da bolezen toliko napreduje, da domači pripravki ter alternativna enostavno niso več učinkoviti. Takrat je dobro, da uporabimo specialna zdravila, ki jih lahko kupimo v akvarističnih trgovinah. Te mešanice vsebujejo specifične kemikalije in rastlinske izvlečke, ki so namenjene točno določeni bolezni. Uporabimo jih po navodilih, ki se jih skrbno držimo. Številni proizvajalci ponujajo vsaj osnovna zdravila, ki zdravijo srednje faze bakterijskih bolezni, plesni, pomanjkanje vitaminov in zatirajo nekatere zajedavce. Takšna zdravila so zelo učinkovita in hitro pomagajo, težava je le v tem, da so zelo specifična, zato se od akvarista zahteva, da bolezen, ki jo zdravi stoodstotno pozna. Ob izbiri napačnega zdravila lahko živali povzročimo več škode kot koristi. Običajno vsebujejo snovi kot so formaldehid, FMC, bakrov sulfat, malahitno zeleno, malahitno modro ter druge spojine. Nekatere ribe so na te snovi občutljive, zato pred nakupom takšnega preparata dobro preberimo sestavine.

ZDRAVILA NA RECEPT

V nekaterih državah so za akvarijske ribe na voljo tudi zdravila na recept, pri nas so takšni primeri zelo redki, kljub temu pa akvaristi radi uporabljamo nekatera zdravila, ki so sicer primerna za male živali. Nikoli ne smemo uporabljati antibiotike, ki so namenjeni humani medicini, saj s tem močno vplivamo na odpornost bakterij ter ogrožamo zdravstveno varstvo populacije. Načeloma se z veterinarji lahko dogovorimo, da nam priskrbijo ustrezna zdravila, toda postopek včasih traja malo dlje. Med tem si lahko pomagamo z alternativo ali komercialnimi pripravki.

Antibiotiki

Pri resnih bakterijskih okužbah, moramo vedno poseči po pravih antibiotikih, saj komercialni pripravki običajno ne pomagajo. Med resne bakterijske okužbe spadajo predvsem okužbe s flavobakterijami in ribjo tuberkulozo. Kadar je bakterijski povzročitelj znan, so antibiotiki definitivno veliko boljša izbira v primerjavi z alternativnimi zdravili ter komercialnimi pripravki. Trenutno je v uporabi 23 antibiotikov, ki se uporabljajo izključno za zdravljenje bakterijskih okužb pri tropskih ribah, vsi so dostopni samo preko veterinarskega recepta. Vsak antibiotik služi specifični bakterijski družini, zato so običajno potrebne nadaljnje mikrobiološke raziskave, le nekaj antibiotikov ima širok spekter delovanja, toda če je le mogoče izberimo med zdravili, ki delujejo na posamezno bakterijsko družino, saj tako močno zmanjšamo odpornost mikrobov na antibiotike.

Antiparazitiki

Okužbe s paraziti v osnovi ločimo na dva dela, NOTRANJE ZAJEDAVCE in ZUNANJE ZAJEDAVCE, te pa ločimo še na enocelične ter mnogocelične parazite. O njih smo že govorili v drugem delu BOLEZNI AKVARIJSKIH RIB 2. Zdravila, ki zdravijo te bolezni so zelo specifična, zato običajne komercialne mešanice po navadi ne zadostujejo. Priporoča se, da zajedavca identificiramo z mikroskopom, nato pa ga zdravimo s specializiranim zdravilom, ki ga dobimo na recept.

Zdravila proti virusnim boleznim

Žal za virusna obolenja ne obstajajo uporabna zdravila. Lahko uporabimo le pripravke, ki so namenjeni lajšanju simptomov. Za nekatere bolj razširjene viroze pa že razvijajo cepiva, saj je to edini učinkovit ukrep pri preprečevanju virusnih obolenj.

Fungicidi

So sredstva, ki zatirajo glivice ter njihove spore, akvaristi se z njimi srečamo predvsem takrat, ko imamo opravka z odprtimi ranami in poškodbami. Ribe, ki so gojene v vodi s slabšo kakovostjo so na pojav plesni bolj dovzetne. Klasična zdravila proti tej nadlogi so FMC, malahitno zeleno, malahitno modro in malahitno vijolično. Na recept lahko dobimo zdravilo, ki se prodaja pod komercialnim imenom Acriflavine. Plesen včasih napade tudi ikre, zato jih številni akvaristi zaščitijo z blagimi koncentraciji naštetih zdravil. V naravi ribe svoje ikre pred plesnenjem zaščitijo s taninskimi in huminskimi kislinami ter prezračevanjem.

ZAKLJUČEK

Ne glede na znanje in izkušnje, se vsak akvarist vsaj enkrat sreča z bolnimi ribami, upam, da vam je ta trilogija o boleznih koristila. Ker vem, da je prepoznavanje ter zdravljenje bolezni za večino ljudi zelo težko, sem za dodatna vprašanja vedno na voljo na moji Facebook strani https://www.facebook.com/tjasa.kotnik.5 ali na elektronskem naslovu neofelis.nebulosa88@gmail.com.