Bolezen belihpik na nitkarju. Vir fotografije: https://aquariumstoredepot.com/wp-content/uploads/Freshwater-Ich.png

Na splošno o bolezni

Bolezen belih pik, ki jo strokovno imenujemo ihtioftirioza je najpogostejša patogena ribja bolezen. Povzroča jo enocelični parazit Ichthyophthirius multifiliis, ki je razširjen po vsem svetu. K njegovemu širjenju je veliko pripomogel tudi človek, saj je z načrtnim naseljevanjem tujerodnih vrst, parazita vnesel tudi na območja, kjer ga prej ni bilo. To povzroča veliko škodo, saj avtohtone ribe nanj nimajo pravilnega imunskega odziva. Posledično so okužbe zanje zelo nevarne in včasih tudi smrtonosne.

Posebej občutljive so činklje, nekateri rodovi somov, tetre ter ribe iz Madagaskarja. Pogosto so te živali občutljive tudi na zdravila, zato klasična priporočila za zdravljenje te bolezni zanje ne veljajo. Zanje sem pripravila poseben prispevek, ki ga najdete tukaj:

BOLEZEN BELIH PIK, IHTIOFTIRIOZA -  2. del, Kaj naredimo, ko ne smemo uporabiti zdravil? https://alfa-in-betta.si/bolezen-belih-pik-ihtioftirioza-2-del/

Kot ste najbrž že opazili, je prispevek o bolezni belih pik razdeljen na tri dele. V prvem delu bomo spoznali parazita ter njegov razvojni krog, v drugem delu bomo spoznali ribe, ki so na parazita še posebej občutljive, zato potrebujejo drugačne pristope k zdravljenju. V tretjem delu pa se bomo posvetili splošnim priporočilom za zdravljenje. Kot že omenjeno, priporočila iz tretjega dela ne veljajo za ribe iz rizičnih skupin, ki so omenjene v drugem delu članka!

Ta parazit ne potrebuje vmesnega gostitelja, zato pravimo, da ima direkten razvojni krog. Na ribje tkivo se prisesajo izključno odrasli osebki, nerazviti stadiji pa so prostoplavajoči. Torej, Ichthyophthirius multifiliis se v infektivnem stanju prisesa na kožo ter škrge okuženih rib. Na koži povzroča vidne rane, ki jih s prostim očesom zaznamo kot bele pike. Zanimivo pa je to, da parazita, ki je na škrgah sploh ne opazimo. To je še posebej izrazito v primerih, ko so ribe zaščitene s koščenimi ploščami.  Somi iz družine Corydoras in Loricariidae. Oklepni somiči, rogatci ter plekoti imajo zelo redko vidne znake okužb, kljub temu pa so smrti, ki jih povzroča bolezen belih pik pri njih izredno visoke, saj paraziti vedno napadejo njihove škrge. Parazit na škrgah oteži menjavo plinov, kar pomeni, da se ribe dobesedno zadušijo. Eden od ukrepov, ki jih uporabljamo pri zdravljenju te bolezni je uporaba antibiotikov ter dodatnega prezračevanja. Antibiotiki preprečujejo sekundarne infekcije ran, ki jih povzroči parazit, dodajanje kisika pa omogoča lažjo izmenjavo plina pri ribah, ki imajo poškodovane škrge. V času zdravljenja se priporoča tudi obilnejše menjave vode, na ta način iz vode odstranimo neodrasle, prosto plavajoče razvojne stadije parazita.

Pri ribah, ki imajo velike koščene luske, se bolezen prestavi na škrge. V takšni obliki bolezen zelo težko opazimo, ribe poginejo brez vidnih znakov, glavni razlog pogina pa je zadušitev. K takšni obliki bolezni so še posebej nagnjeni rogatci (Ancistrus sp.) in podobne ribe.

POZOR!

Bolezen lahko vnesemo z novimi ribami, polži, vodo, rastlinami ali z dekoracijo. Pri tej bolezni je ključnega pomena pravilno ter dosledno izvajanje karantene ter razkuževanje opreme!

RAZVOJNI KROG

Odrasli obliki, ki se prisesa na ribo pravimo teront. Treont se zasidra v tkivo, kjer se prehranjuje s tkivno tekočino ter ostanki  epitelnih celic. Ko po parih tednih dozori, prodre nazaj na površino  tkiva, nato odpade ter poišče miren kotiček, kjer se pritrdi na trdo podlago. Tam se obda z zaščitnim ovojem in čaka, da dozori, in poišče novega gostitelja. Po petih ali šestih dneh se deli na 1000 manjših močno nalezljivih  mladičev. Kot zanimivost, latinsko ime »Ichthyophthirius multifiliis« v dobesednem prevodu pomeni, ribja uš, ki ima veliko mladih.

Mikroskopska fotografija parazita v času, ko vrta pod ribjo kožo. V tem stadiju za sabo pušča rane, ki jih s prostim očesom zaznamo kot bele pike. Vir fotografije: https://cdn.shopify.com/s/files/1/0311/3149/files/freshwater_ich_trophont_stage_feeding_under_skin_of_fish.jpg?v=1571438277

Celoten razvojni krog traja 6 do 7 dni, naj pa izredno močno vpliva temperatura ter koncentracija kisika. Visoke koncentracije kisika tega parazita močno oslabijo, pri temperaturah nad 28°C pa parazit pogine. Pri nižjih temperaturah parazit miruje, oziroma se razvija počasneje. Naš cilj je, da ubijemo prosto plavajoče  parazite, preden ti dosežejo ribo. To lahko naredimo s kemikalijami, ki bodo parazite pobile, lahko pa se osredotočimo na naravne metode, ki parazitu otežijo iskanje gostitelja. Namreč, če parazit gostitelja ne najde v roku 24 ur, bo poginil. Med izredno dobrimi motilci so prisotnost kisika, tanini in temperatura, prav zato te faktorje pogosto uporabljamo takrat, ko kemično zdravljenje odpove zaradi občutljivosti rib. Žal pa so ti prijemi nefunkcionalni za nekatere farmske seve parazita.

Razvojni krog parazita.

Farmski sevi parazita so v bistvu biološki fenomen, kjer smo lahko opazovali, kako selekcijski pritisk ter evolucija nekega parazita prisilijo, da spremeni svoj naravni življenjski krog. Na farmski reji akvarijskih rib je razmnoževanje parazita bilo precej oteženo. Karantenski akvariji so pogosto polni zdravil, nikjer ni trde podlage, akvarijskega peska ter akvarijskih rastlin. To je ustvarilo močan selekcijski pritisk in parazit se je, če je želel preživeti, moral prilagoditi danemu okolju. Kot posledica tega imamo sev, oziroma različico ihtioftirioze, ki lahko celoten razvojni krog naredi kar pod ribjo kožo. To obliko je izredno težko pozdraviti, saj se pri večini zdravil zanašamo na uničevanje prosto plavajočih oblik.

Ko so ta sev prvič opazili, so mislili, da gre za obliko, ki je odporna na zdravila, toda podrobni pregled je pokazal, da gre za sev z popolnoma drugačnim načinom razmnoževanja, to je vzbudilo zanimanje številnih biologov ter ribogojcev, ki so kmalu razvili tudi cepivo. Cepivo je bila edina preventiva, ki je pomagala proti novemu sevu, saj zdravila niso segla pod ribjo kožo. Danes je večina komercialnih rib, cepljenih seveda pa številni rejci cepiva še vedno ne uporabljajo, saj je to za enkrat še predrag ukrep.

PREPREČEVANJE - PREVENTIVA

Kot za vsako bolezen, je tudi pri tej ključnega pomena dobra preventiva. Nujen ukrep je obvezna karantena na vseh nivojih. To pomeni, da se karantena izvaja pri dobavitelju, pri prodajalcu in tudi doma. Minimalno trajanje karantene za to bolezen je vsaj en teden, toda, če želimo res dobre rezultate, naj karantena traja 14 dni. Na žalost je ideja o tristopenjski karanteni le utopija, saj je prodajalcem ter dobaviteljem v interesu, predvsem to, da se ribe čimprej podajo v novi dom.

Ker je to malo nelagodno, nam ostaneta le dve možnosti. Prva je ta, da karanteno izvajamo sami. Druga pa je ta, da se o bolezni dobro izobrazimo ter jo opazimo že ob prvem pojavu in jo pravilno zdravimo. Vsaka nezdravljena in ponovljena okužba je za ribo usodna, po podatkih ribe poginejo pri četrtem napadu parazita, kar je v praksi četrti ali peti dan od prvega pojava okužbe. Prav zato je zelo pomembno, da okužbo zdravimo takoj, ko jo opazimo!

Bolezni se bomo izognili, če:

 *Bomo vzdrževali higieno akvarija. To vključuje redno čiščenje peska. Toda pozor, čiščenje naj ne bo preveč agresivno, saj lahko na ta način podremo biološko ravnovesje v akvariju.

*Bomo redno menjevali vodo.

Redne menjave vode odstranjujejo predvsem plavajoče oblike parazita, istočasno pa znižujejo BPK ter KPK vrednosti ter tako poskrbijo za visoko vsebnost kisika v vodi.

*Bomo poskrbeli za dovolj kisika v vodi.

Ta parazit ne mara kisika, zato je zelo pomembno, da je v akvariju dovolj kisika. Za zadostne količine poskrbimo s primerno filtracijo, presesavanjem podlage ter rednimi menjavami vode.

*Bomo poskrbeli za optimalno naseljenost akvarija.

Optimalna naseljenost akvarija ima predvsem dve funkciji. Prva je ta, da s takšno naseljenostjo nikoli ne pride do pomanjkanja kisika, druga pa je ta, da ima parazit na voljo manj rib na katere se pritrdi.

*Bomo zmanjšali stres.

Stres najlažje zmanjšamo tako, da ribam nudimo optimalne pogoje, s tem mislimo predvsem na temperaturo vode, kakovost vode ter na njene kemijske, biološke ter fizične parametre.

*Bomo poskrbeli za močan imunski sistem.

Vedeti moramo, da  imajo zdrave ribe dovolj močan imunski sistem, to pa preprečuje infekcijo. Ključ do dobrega imunskega sistema pa je okolje brez stresa ter zdrava prehrana.

ZANIMIVOST

Z  vsakim naslednjim krogom je infekcija bolj usodna za ribo. Tretja ali  četrta ponovna infekcija rib je običajno tako usodna, da ribe začnejo poginjati, toda posamezne ribe, ki preživijo srednje močno okužbo, postanejo odporne na to bolezen, saj razvijejo imunsko odpornost. To je po eni strani dobro, saj lahko to izkoristimo v naš prid, po drugi strani pa je zelo slabo, saj je popolnoma zdrava riba lahko prenašalec bolezni.

Kaj to pomeni v praksi?

Predstavljajte si, da kupite popolnoma zdravo ribo, ker ste vestni, jo imate 14 dni v karanteni, toda takoj, ko to ribo prestavite v matični akvarij, se vam bo pojavila bolezen. Zakaj? Zato, ker je bila novo kupljena riba imuna na parazita in ni kazala značilnih znakov okužb, kljub temu pa je parazit dovolj močan, da še vedno ostaja pri življenju. Dotična riba in parazit sta ustvarila nekakšen kompromis oziroma sožitje, ki pa se poruši takoj, ko ribo, oziroma parazita prestavimo v novo okolje.

Ker je takšne ribe prenašalke izredno težko najti, se priporoča, da sedmi dan karantene k novo kupljenim ribam dodamo nekaj vode  iz matičnega akvarija, istočasno pa v karanteno prestavimo še eno ali dve ribi iz matičnega akvarija. Če po sedmih dneh združitve ni prišlo do izbruhov bolezni, smo lahko stoodstotno prepričani, da novo kupljene ribe niso prenašalke.

Toda kaj pa v primeru, ko v karantenskem akvariju izbruhne bolezen? V takšni situaciji se stvari precej zakomplicirajo, saj smo dokazali, da imamo ribe, ki so prenašalke bolezni. V tem primeru nam ostaneta le dve možnosti. Prva je ta, da si nabavimo vse potrebno, da bomo ihtioftiriozo zdravili v matičnem akvariju, druga pa je ta, da za celotno karanteno, vključno z matičnimi ribami, ki smo jih izpostavili parazitu prestavimo v drug akvarij. V primeru, da imamo več akvarijev, je potrebno paziti na razkuževanje rok, opreme in rastlin pri prenosu iz okuženega v sterilni akvarij.

Pa še ena zanimivost… Preventivna uporaba antibiotikov je v tem primeru koristna.

Čeprav ihtioftiriozo povzroča enoceličar, lahko antibiotike na osnovi penicilina uporabimo kot vabo, da paraziti zapustijo kožo. Pozor, antibiotik parazitu ne škoduje, ampak ga samo prepriča, da začasno zapusti ribjo kožo, zato penicilin uporabljamo kot kopel, tako da ribo za 30 sekund skopamo v močni raztopini antibiotika. Razkuženo ribo nato damo v karantenski akvarij, kjer jo opazujemo ter popotrebi zdravimo.

Ta metoda je uporabna predvsem takrat, ko imamo opravka z okuženimi živalmi iz trgovine, ali takrat, ko nam živali zbolijo med transportom.

Za nadaljnjo razumevanje te bolezni v branje priporočam:

BOLEZEN BELIH PIK, IHTIOFTIRIOZA -  2. del, Kaj naredimo, ko ne smemo uporabiti zdravil? https://alfa-in-betta.si/bolezen-belih-pik-ihtioftirioza-2-del/

BOLEZEN BELIH PIK, IHTIOFTIRIOZA -  3. del, Zdravila in zdravljenje, https://alfa-in-betta.si/bolezen-belih-pik-ihtioftirioza-3-del/

Niso vse bele pike ihtioftirioza, https://alfa-in-betta.si/niso-vse-bele-pike-ihtioftirioza/