Vsi akvaristi poznamo tisti občutek, ko kupimo novo ribjo hrano in polni navdušenja komaj čakamo, da jo postrežemo ribam. Toda one imajo včasih drugačne načrte in novost niti ne pogledajo. Razlogov, za odklanjanje novih hran je več. Včasih jih zmedejo že osnovne stvari, kot so tekstura, vonj in barva. Nekateri organizmi pa zahtevajo, da je njihov plen živ. Hranjenje eksotičnih živali včasih predstavlja velik izziv. Ker akvaristi nismo nobena izjema, vam bom v tem prispevku predstavila nekaj trikov, da boste lažje hranili vaše živali. Predvsem sta tukaj ključnega pomena čas in potrpežljivost.

ČAS IN POTRPEŽLJIVOST

Ribe so bitja navad, to pomeni, da zelo težko sprejmejo nove stvari, tudi takrat ko jim koristijo. Posebej težko na nove vrste hran navajamo ribe, ki so pred prihodom v novi dom bile hranjene izključno z eno vrsto hrane. Zato je dobro, da se ob nakupu rib vedno pozanimamo s čim so bile hranjene. Novosti pa uvajamo postopoma.

Če je potrebno med hranjenji uvedemo dvodnevni POST. To je vedno dobra rešitev, odlično se obnese pri uvajanju hran, ki imajo isto strukturo, kot stara hrana, imajo pa drugačen okus ali vonj.

Ko uvajamo novo hrano, moramo biti potrpežljivi, začnemo z manjšimi količinami, da se ribe navadijo na okus in vonj in da čudno novo stvar povežejo s hrano. Pri nekaterih vrstah živali zanimanje za novost pokažejo že v nekaj urah, pri drugih lahko to traja cel mesec. V tej fazi večina akvaristov takoj obupa nad novostmi, saj misijo, da živali zavračajo hrano. Če smo priča radovednosti in poskušanju, potem smo lahko prepričani, da bodo ribe v zelo kratkem času to hrano sprejele.

VRZI V AKVARIJ IN PUSTI

Ta metoda funkcionira pri večini rib, tukaj se zanašamo na njihovo lakoto ter radovednost. Izkoriščamo jo lahko le v akvarijih, ki imajo stabilno biološko ravnovesje in pri ribah, ki znajo pobirati tudi s tal. Metoda je neprimerna za akvarije s sabo filtracijo in ribe, ki ne pobirajo s tal.

KO SE POJAVIJO TEŽAVE…

Kaj pa naredimo takrat, ko živali za hrano, ki pade v akvarij sploh ne pokažejo interesa in je niso pripravljene niti poskusiti. Pogosto se s to težavo srečajo gojitelji prehranskih specialistov, ki potrebujejo specifični živi plen ali pa jemljejo hrano le v določenem delu akvarija. Takšnim ribam je neetično vsiljevati nekaj, kar v naravi ne jedo. Prav tako jim je neetično vsiljevati nove načine prehranjevanja. Zato se moramo potruditi ter jim poiskati tisto, kar imajo rade. Na srečo je ponudba žive hrane v današnjih časih dovolj pestra, da z njo lahko nahranimo tudi najbolj izbirčne ribe, na spletu pa najdemo dovolj informacij tudi o tem, kako se prehranjujejo posamezne vrste.

Nekaj prehranskih specialistov:

Amazonska listarica (Monocirrhus polyacanthus), hrani se izključno z živimi ribami.

Alloophorus robustus, hrani se v sredini akvarija iz zasede, hrana ki plava po vrhu ali pa pade na dno, ga ne zanima več. Zaželeno je, da je plen živ. V naravi se hrani z ribami, ki mu priplavajo pred gobec.

Poeciliopsis prolifica, hrani se izključno v zgornjem delu akvarija, ne mara hrane ki hitro potone, še manj pa ga zanima hrana, ki je padla na tla. Vrsto pogosto gojimo v zelo visokih akvarijih, zato, da omogočimo počasno padanje hrane.

Afriška metuljarica (Pantodon buchholzi), insektovor, ki se hrani izključno z žuželkami, ki so na vodni gladini. Je vrsta, ki jo lahko naučimo, da vzame hrano iz pincete.

To, da poznamo načine prehranjevanja, ki ga imajo živali v naravi je ključnega pomena za uvajanje novih hran. Organizmi bodo hrano veliko lažje sprejeli, če jim bo ponujena v obliki, ki jo poznajo. Za ribe, ki hrano pobirajo izključno iz tal ne moremo pričakovati, da se bodo hranile na gladini, najti moramo način, da jim hrano potopimo. Prav zato so proizvajalci ribjih hran naredili stisnjene tablete za talne ribe, ki potonejo. Toda to ne pomeni, da je to edina hrana, ki jo lahko ponudimo talnim ribam. Z malo domišljije in iznajdljivosti lahko k našim ribam približamo vsako hrano.

Akvaristi se pogosto srečujemo s težavo, da ribe odklanjajo hrano, ki jo jedo v naravi, ali pa ne marajo hrane, ki je nenavadne oblike ali teksture. Takšne izbirčneže moramo prelisičiti in prepričati, da hrano vsaj poskusijo. Ko to večkrat ponovimo jim postane všeč, to še posebej velja v primeru, ko živali poskušamo navaditi na sadje ali zelenjavo. Pri navajanju na sadje in zelenjavo moramo biti potrpežljivi, včasih moramo živalim najprej ponuditi koščke ali pa s sokom pokapati hrano, ki jo že poznajo. Večina vsejedih rib se zelo hitro navadi na sadje in zelenjavo, takšen dodatek pomaga preprečevati zdravstvene težave kot so na primer zaprtost in vnetje vzdušnega mehurja. Med skrite vegetarijance spadajo predvsem gupiji, skalarke, diskusi, oskarji in činklje. To so ribe, ki se v naravi prehranjujejo pretežno z rastlinsko hrano, v akvariju pa jim ponujamo bogate beljakovinske obroke. Na dolgi rok to povzroča zamaščenost in krajša življenjsko dobo. Vse naštete vrste se v akvariju dokaj hitro navadijo na sadje in zelenjavo, le če jim damo priložnost in čas. Pomembno je, da ne obupamo takoj, ko vidimo, da živali ne kažejo interesa.

Da bo uvajanje na nove hrane lažje, sem v nadaljevanju opisala nekaj trikov, ki jih lahko uporabimo pri posameznih vrstah rib.

TRIK S PINCETO

Nekatere požrešne živali lahko prepričamo, da v skrajni sili pojedo tudi tisto, kar jim ni všeč. To je uporabno predvsem takrat, ko jih moramo prepričati, da pojedo zdravila. Trika s pinceto lahko naučimo le ribe, ki so dovolj požrešne in pripravljene, da hrano vzamejo iz pincete. Običajno so to zate ribe, nekatere bete, ostrižniki, metuljarice in mnogoplavutarji. Trik bo deloval le v primeru, da ribo vsak dan hranimo s pomočjo pincete, ki jo kmalu poveže s hrano. Na ta način lahko tudi zelo zahtevne prehranske specialiste, kot so metuljarice prepričamo, da pojedo kakšen košček komercialne ribje hrane. Pazimo, da ta trik izkoriščamo le v prid živalim! Na primer takrat, ko jim ponudimo hrano z vitamini ali probiotiki, saj je lističe lažje pokapati z vitamini kot žive žuželke. Komercialna hrana noj bo pri prehranskih specialistih le dodatek, ki ga dobijo enkrat na mesec.

TRIK Z ELASTIKO

Navadna kuhinjska elastika je hitra in učinkovita rešitev za hrano, ki se ne potopi, potrebujemo le dve stvari, kamen in elastiko. Metoda je primerna za ribe, ki se hranijo na spodnjem delu akvarija. Somiče, some in činklje. Uporabna je za skoraj vse vrste sadja in zelenjave. Malo težav nam lahko povzroča pri pritrditvi banan ali kivija, saj mehko sadje zareže ter razpolovi. Ste že poskusili svojim činkljam ponuditi banano? Obožujejo jo.

TRIK S KOVINSKO PALICO (jedilne vilice, nož ali žlica)

Trik je uporaben takrat, ko želimo hrano dlje časa zadržati v srednjem delu akvarija. Tako omogočimo, da se ribe, ki živijo na sredini v miru najedo. Metoda je hitra ter zelo preprosta, primerna je predvsem za trdo sadje in zelenjavo kot so jabolka, bučke in kumare. Rezino preprosto napičimo na kovinsko palico iz nerjavečega jekla, če palice nimamo pa si lahko pomagamo tudi z običajnim jedilnim priborom. Metoda morda izgleda malo smešna, saj je akvarij videti kot da so v njem ražnjiči, je pa zelo učinkovita. Poleg sadja in zelenjave lahko na vilice napičimo tudi košček ribjega mesa, lignje ali kozice. Pri teh bodimo pozorni, da ne vsebujejo encima tiaminaze.

TRIK S ŠČIPALKO

Ali vas ne razjezi, ko hrano dobesedno odnese po celem akvariju. Vem kaj boste rekli, zato izklopimo filter. Toda izklop filtra je mogoč le v primeru, ko hranimo s hrano, ki jo živali pojedo v krajšem času. Za bolj nežno listnato zelenjavo ali alge v lističih pa se uporablja ščipalka. Na njo lahko pritrdimo tudi prisesek in jo pritrdimo na steklo akvarija na poljubno višino. Trik je uporaben pri hranjenju s hrano, ki jo lahko pritrdimo (koprive, regrat ter nori alge).

TRIK S KERAMIČNIM OBROČEM

Keramični obroč običajno dobimo pri nakupu akvarijskih rastlin, saj se uporablja za obtežitev lončkov ali rastlin. Takšen obroč je praktičen in uporaben pri hranjenju, posebej takrat, kadar hranimo z mehkim sadjem, ki ga z ostalimi metodami ne moremo fiksirati. Uporaben je tudi za liofolizirano hrano. Hrano enostavno damo v obroč, ki se potopi na dno, ribe pa iz njega pobirajo hrano. Zaradi načina hranjenja spodbuja agilnost rib.

TRIK Z MREŽICO

Ta trik je posebej primeren za hranjenje talnih rib z liofilizirano hrano v kockah. Liofolizirana hrana je zelo kakovostna, ima pa eno napako, nikakor se noče potopiti. Kar predstavlja težavo takrat, ko z njo želimo nahraniti ribe ki se hranijo na dnu. Takrat si lahko iz starega lončka za akvarijske rastline ter obroča iz gline naredimo krmilnik ki bo dovolil talnim ribam, da se hranijo pri dnu. Mrežico lahko tudi kupimo.

TRIK S TABLETAMI ZA TALNE RIBE

Tablete za talne ribe so lahko uporabne tudi za hranjenje ostalih rib. Da preprečimo, da se potopijo na dno jih enostavno prilepimo na steklo akvarija. Razlog, da posegamo po tej metodi hranjenja je sestava tablet, saj pogosto vsebujejo veliko več vlaknin ter alg v primerjavi z ostalimi komercialnimi hranami.

TRIK S KAMNI

Nekatere hrane lahko raztopimo z vodo, da dobimo gosto zmes, ki jo nato namažemo na kamen ali korenino. Pustimo čez noč, da se posuši, nato pa takšne kamne ponudimo ribam. Nad njimi bodo še posebej navdušeni somi oklepničarji ter ribe, ki se prehranjujejo s praskanjem prerasta.

SKRIVANJE HRANE PRED OSTALIMI RIBAMI

Morda se sliši smešno, toda včasih se zgodi, da moramo določeno vrsto hrane skriti pred drugimi ribami. To naredimo zato, ker želimo, da določeno vrsto hrane jedo le določene ribe. Tablete za talne ribe lahko pred ostalimi skrijemo tako, da jih položimo v lupino kokosovega oreha. Veje ribe ne bodo mogle skozi luknjo, medtem ko se bodo manjše talne ribe vanj splazile brez večjih težav.

Raznolika in uravnotežena prehrana je pomembna za vse organizme, ribe pri tem niso nobena izjema. Kljub temu v naravi obstajajo prehranski specialisti, ki se prehranjujejo le z eno vrsto hrane. Takšnim živalim moramo v ujetništvu poleg obroka zagotoviti tudi dodatke, ki vsebujejo aminokisline, vitamine in minerale. Pogosto se srečamo z ribami, ki jedo izključno živo ali zamrznjeno hrano. Pri teh živalih pazimo, da ima ta hrana dovolj esencialnih elementov. Ponudimo jim le kakovostno živo hrano, ki je bila krmljena s kakovostno hrano, zamrznjeni hrani pa vedno dodamo vitamine, minerale ter aminokisline. Navajanje na novost naj ne traja dlje kot en mesec, če živali po enem mesecu še vedno niso pripravljene poskusiti hrano, kljub temu, da smo poskusili že vse od kuhanja do rezanja, potem bomo morali priznati poraz. Konec koncev, tudi ljudje ne maramo vsega.

Upam, da vam je članek bil v pomoč in da ste z njim našli vsaj en način, kako boste svoje ribe prepričali v novosti.

Morda vas bo po branju zanimal tudi članek:

SADJE IN ZELENJAVA: SADJE, ZELENJAVA IN ZELIŠČA V PREHRANI AKVARIJSKIH RIB