V mirnih ter skoraj stoječih vodah Indije, Pakistana, Bangladeša in tudi Japonske, bomo našli zelo zanimivo ribo. Njena posebnost pa je to, da je brezbarvna oziroma prozorna. Njena hrbtna plavut je razdeljena na dva dela, prvi del je trikoten in ga sestavlja sedem trnov, drugi del plavuti pa je oblikovan kot pahljača.

Ta riba je odlična popestritev v skupinskih akvarijih, saj z njo lahko ustvarimo odlične kontraste, posebej v primeru, ko jo kombiniramo z razborami ter činkljami. V obdobju drsti samci postanejo rahlo rumeni, vidne pa postanejo tudi rahle črne, oziroma sive črte. Barva je odvisna od hormonov ter kakovosti vode in lahko variira od popolnoma prosojne do rahlo modre ali rumene.

Indijski stekleni ostriži iz roda Parambassis so v akvarističnem hobiju dokaj redki, saj se jih drži sloves zelo zahtevne ribe, ki ni primerna za začetnike. V resnici je to zelo trpežna ter nezahtevna vrsta, ki jo lahko brez težav gojimo v vodi iz pipe. Ustreza jim pH vrednost od 6 do 8, tolerirajo pa tudi rahlo brakično vodo. Ker je riba tako redka v hobiju, se kot Parambassis ranga prodajajo tudi druge vrste, kot je na primer P. lala in P. siamensis. Na srečo imajo vse vrste približno enake potrebe. Gojimo jih v akvariju, ki je dolg vsaj 100 cm, temperatura vode pa naj bo med 20 do maksimalno 30°C. Za družbo mu izberemo miroljubne ter neproblematične ribe. Dobra izbira so razne razbore in činklje, v rahlo brakičnih pogojih pa tudi nekatere vrste glavočev ter moliji.

V preteklosti se je te ribe držal sloves, da je primerna predvsem za akvariste specialiste, saj potrebuje brakično vodo, toda danes vemo, da ta vrsta bolje uspeva v rahlo kisli in mehki vodi. V takšni vodi počasneje razvije bolezni in je bolj odporna.

Ali ste vedeli, da je ta riba podvržena krutemu mučenju? Predvsem v Aziji in v Ameriki, te ribe barvajo s pomočjo injekcij. To naredijo tako, da ribi pod kožo brizgnejo intenzivno umetno barvilo. Več kot 90% tako obarvanih živali pogine med postopkom oziroma kmalu po njem. V Evropi je ta praksa prepovedana, kljub temu pa lahko takšne živali zasledimo izven Evropske Unije.

Če ne želimo podpirati mučenje, se nakupu takšnih rib moramo izogniti.

Samci imajo modre odtenke na hrbtni plavuti, v obdobju drsti pa postanejo malo bolj rumeni. Glede na to, da je pri tej vrsti ribji mehur popolnoma viden, lahko rečemo, da imajo samice bolj zaobljene mehurje v primerjavi s samci.

Drst v akvariju je mogoča in izredno preprosta, na žalost pa je mladice izredno težko obdržati. Spodbudi jo živa hrana ter menjava vode. Posebej pomaga, če vodo zamenjamo zvečer in jo nadomestimo z malo bolj toplo vodo, ki ima nevtralno pH vrednost. Glavno težavo predstavlja to, da mladice niso aktivne pri iskanju hrane, ampak preprosto čakajo, da jim grižljaj priplava mimo ust. Prav zato jih moramo obilno hraniti, kar pa kvari kakovost vode. Praviloma bi jih bilo potrebno hraniti na dve uri, voda pa bi se morala zamenjati vsaj dvakrat ali trikrat na dan.

Ko odrastejo, niso več izbirčne in sprejmejo vse vrste hran. V naravi se ta vrsta prehranjuje z majhnimi žuželkami, v akvariju pazimo, da dobi dovolj žuželk, ličink ter vitamina E.

MOJE IZKUŠNJE Z VRSTO:

Na žalost sem za te ribe skrbela samo enkrat v življenju, ko sem poleg rabljenega akvarija dobila še dve, takrat za mene ne poznani ribi. Po hitri raziskavi sem prišla do podatka, da so to ribe, ki se zadržujejo v jatah, kar pomeni, da samo dve živali nista bile dovolj. Zato sem se odločila, da jima najdem družbo. Žal sem bila neuspešna, saj teh rib niso imeli v nobeni trgovini, toda na srečo sem našla akvarista, ki to vrsto že goji. Vprašala sem ga, če jih je pripravljen posvojiti, na srečo je bil odgovor pozitiven.

Moram vam povedati, da tako izrazito jatne ribe še nisem videla, jata steklenih ostrižev je z veseljem sprejela dva nova prišleka, ki sta se takoj priključila skupini. To je jasno sporočilo, da se te ribe ne obnesejo v parih, ampak jih vedno naselimo v skupini, ki šteje vsaj 10 osebkov.