Akvaristika je zelo pester hobi, ki človeku ponuja različne možnosti pri ureditvi akvarijev. Dokler upoštevamo dobrobit živali, lahko domišljiji pri tem opravilu pustimo prosto pot. Da pa nam bo urejanje akvarija lažje, bomo v tem prispevku spoznali različne vrste akvarijev.
Še prej pa poglejmo definicijo akvarija:
Akvarij je prozorna posoda v kateri gojimo vodne organizme.
Skozi stoletja se je definicija večkrat spremenila. Prvi akvariji so bili poznani že v antiki, toda to so bile le večje keramične posode napolnjene z vodo, v njej pa so plavale ribe. Takšne posode niso imele biološke funkcije, saj so imele izključno dekorativen namen, ribe se njih niso dobro počutile, ko so poginile ali zbolele so jih preprosto zamenjali z drugimi. Na različnih celinah so takšne posode imele različne pomene. Rimljani so verjeli, da posoda z ribami, ki jo postavimo pod posteljo ščiti pred zli duhovi, v Aziji pa so takšne posode bile statusni simbol cesarjev. Predvsem na Kitajskem in Japonskem je bilo gojenje okrasnih krapov zelo razširjeno, živali so skrbno razmnoževali v ribnikih. Najlepše ribe so bile nato pripeljane k cesarju, ki jih je gojil v keramični posodi pred svojim prestolom. Z uvozom prvih zlatih rib iz Azije, okoli leta 1700, so se po Angliji med uglednimi družinami razpasle steklene buče z zlatimi ribami. To je veljalo za statusni simbol, zato so se bogate družine rade portretirale pred zlatimi ribami v različnih steklenih posodah.
V devetnajstem stoletju, so se pojavili prvi pravi akvariji, ki so poskusili posnemati pravo naravno okolje. To so bile velike steklene posode s peskom, pravimi rastlinami, drobnimi živalmi in ribami. V tem obdobju smo akvaristi dobili tudi prvo akvaristično knjigo, ki jo je napisal avtor Shirley Hibberd. Imenovala se je The Book of the Aquarium and Water Cabinet. Knjiga je izšla leta 1856 in je služila kot pripomoček novopečenim akvaristom tistega časa. Ljudje so akvaristiko končno spoznali kot hobi in se do nje začeli obnašati odgovorno. Akvarij je še vedno bil statusni simbol, toda zdaj se je že širil tudi v nižje sloje družbe. V tem času se je oblikovala tudi dokončna definicija akvarija, ki pravi: Akvarij je steklena posoda v kateri gojimo vodne organizme. Z njim posnemamo košček podvodne narave z dekoracijo, peskom, pravimi rastlinami, žuželkami, polži in ribami. Za naše živali moramo lepo skrbeti, jih hraniti in jim menjavati vodo. Kot vidimo iz definicije, je temelj akvaristike to, da za svoje živali ustrezno poskrbimo. Dobro počutje živali ima prednost pred estetiko, tega načela se držimo še danes.
Sta zelo pomembna dejavnika, saj določata končno število rib, ki jih lahko vanj naselimo. Najbolj razširjena oblika je ležeči kvader z ravnimi stranicami, poznamo pa tudi kotne akvarije in akvarijske posode z eno izbočeno stranico.
O tem zakaj sta velikost in oblika akvarija tako pomembni, si lahko preberete tukaj: Koliko rib v akvarij.
Če akvarij kupujete prvič in ste začetnik, potem se odločite za največjo možno posodo, ki jo lahko spravite v hišo ali v stanovanje. Vzdrževanje večjih akvarijev je dosti cenejše, zahteva manj časa in dovoli več začetniških napak. Začetnikom svetujem, da za najmanjši volumen izberejo vsaj 100 litrski akvarij, klasičnih dimenzij. V primeru, da kupujete akvarij zaradi otrok, imejte v mislih, da otroci zanj ne bodo mogli skrbeti, zato je vsa odgovornost na vas. Le primerno opremljen in lepo vzdrževan akvarij lahko služi kot učni pripomoček.
Kaj je primerna in kaj je neprimerna akvarijska posoda je zelo težko definirati. Saj v naravi življenje najdemo tudi v najmanjših stoječih vodah. Zato bi bilo mogoče smiselno, da se pogovorimo o tem, katere posode niso primerne za gojenje rib. Steklene buče, večje vaze, kozarci, prozorne plastenke, ozki stenski akvariji, klubske mize, straniščni kotlički, majhni akvariji z volumnom pod 40 litrov in plastične posode od bombonjer lahko posnemajo vodne habitate, toda za gojenje rib niso primerne. To ne pomeni, da jih z malo znanja lahko oblikujemo v krasne postavitve s polži in pravimi rastlinami.
Ko izberemo primerno posodo, je čas, da akvarij postavimo in opremimo. Izbiramo le naravne materiale, ki se nahajajo v naravnem okolju rib. Dekoracijo prilagodimo potrebam ter zahtevam vrste. Izogibamo se umetnemu kiču, kot so plastični potapljači, lobanje, vesoljske ladje, gradovi in podobnim stvarem, saj to ne sodi v akvarij. Prav tako v sladkovodni akvarij ne sodijo morske školjke in stekleno kamenje kričeče barve. V akvarij sodi naravno kamenje, les, posušeno listje, lupine kokosovih orehov ter ostala naravna dekoracija, ki jo prilagodimo potrebam vrste. Pri tem imejmo v mislih, da nekatero kamenje vsebuje apnenec, kar vpliva na parametre vode. Tudi les oddaja tanine in taninsko kislino, ki nekaterim ribam ne odgovarja, zato dekoracijo prilagodimo vrsti, ki jo bomo gojili. Podatke o primernosti posamezne dekoracije najdemo pri opisih vrst.
Je akvarijska postavitev, pri kateri natančno posnamemo določen biotop reke ali jezera. Pri postavitvi uporabimo specifično dekoracijo iz materialov, ki posnemajo strukture iz biotopa, ki ga poskušamo urediti. Uporabimo izključno živali, rastline in dekoracijo, ki se v tem okolju nahaja. Na primer suho listje bananovcev, semena rastlin itd. Takšni akvariji so videti zelo naravno in ribe v njih se dobro počutijo. Akvaristi, ki se ukvarjajo z biotop akvaristiko morajo imeti veliko znanja, pri tem jim pomagajo različne fotografije ter posnetki biologov, prostovoljcev ter ihtiologov. Najbolj srečni pa se tudi sami odpravijo raziskovat kotičke svojega najljubšega biotopa. V Sloveniji je najbolj priljubljen biotop črne vode, ki posnema pragozdne reke Amazonke, Južne Amerike, Azijska močvirja, Afriške reke Kongo in različne gozdne potočke po svetu.
Je zelo precizna in natančna nadgradnja biotop akvarija, v tej postavi natančno posnamemo točno določeno območje v reki ali rečnem bregu. Na primer obala jezera Tanganyika, Močvirnato obrežje reke Kongo ali peščeno dno s polžjimi hišicami v jezeru Tanganyika. Običajno si pomagamo s posnetki ali fotografijami. Ker so postavitve zelo natančne in precizne se običajno v takšnih akvarijih odločimo le za eno vrsto organizma. Na primer v primeru, ko posnemamo peščeno dno s polžjimi hiškami v Tanganyiki se odločimo za gojenje ene od polžark.
Je akvarij v katerem gojimo le eno vrsto rib. Opremimo ga tako, da zadostimo potrebam vrste. Mnoge akvarijske ribe se najbolje počutijo prav v takšnem tipu akvarija. Če ima vrsta veliko specifičnih potreb, potem v bistvu postavimo neke vrste biotop, le da ne pazimo pri izbiri materialov. Na primer namesto bananinih ali palmovih listov uporabimo kar suho listje hrasta ter ostalih primernih dreves, ki rastejo pri nas.
Skupinski akvariji so akvariji v katerih gojimo več rib različnih vrst. Pogoj je, da so njihove zahteve vodnih parametrov enake ali podobne. Akvariji iz te skupine so lahko biotop ureditve ali pa okrasni akvariji. Pri biotop ureditvah izberemo vrste, ki se v tistem biotopu srečajo. Pri okrasnem tipu akvarija pa je pomembno le to, da imajo organizmi podobne ali enake zahteve glede prehrane ter parametrov.
Je najbolj razširjena oblika akvarija, v njem običajno naselimo ribe, ki izhajajo iz istega kontinenta, pod pogojem, da imajo ti organizmi podobne ali enake zahteve glede vodnih parametrov in prehrane. Pri izbiri rastlin lahko popustimo in izberemo različne rastline, ki se razraščajo po celi celini ali po svetu. Tipični primer takšnega akvarija je kombinacija rogatci, skalarke in oklepni somiči.
Je oblika okrasnega akvarija v katerem gojimo ribe iz različnih celin, ki imajo enake ali podobne zahteve glede vodnih parametrov. Ta oblika je precej razširjena med ljubiteljskimi akvaristi in je sprejemljiva v primeru, da imamo v akvariju ribe, ki imajo enake ali podobne zahteve glede parametrov in prehrane. Takšnih kombinacij je kar nekaj, saj imata reka Kongo in Amazonka na nekaterih območjih skoraj identične parametre.
Rastline popestrijo akvarije in jim istočasno dajo naraven videz. V naravi je pravo podvodno rastlinje zelo redko, saj se vse močvirske rastline nahajajo v plitvinah in poskušajo rasti nad vodno gladino. V akvarijih nekatere od teh rastlin zaradi estetskih vidikov poskušamo gojiti pod vodo. Pravilna izbira rastlin nam v akvariju pomaga vzdrževati stabilne biološke cikle za daljši čas in nekoliko zmanjša presledke med menjavami vode.
Rastlinske akvarije ločimo na tri skupine:
V tej postavitvi izberemo nezahtevne akvarijske rastline, ki ne potrebujejo podlage, dodatek ogljikovega dioksida ter močne svetlobe. To so rastline, ki jih svetujemo predvsem začetnikom. Med njimi so podvodnice (Najas sp.), račja zel (Elodea sp.), rogolist (Ceratophyllum sp.) ter druge prave vodne rastline. Spoznamo jih po tem, da so v vodi pokončne in lepo zravnane. Ko jih damo na suho, se sesedejo. To je prilagoditev, ki je značilna izključno za podvodne rastline, saj v vodnem okolju ne potrebujejo trdega ogrodja.
Srednje zahtevne rastline so močvirske rastline, ki rastejo pod vodo, poženejo pa vsaj en nadvodni del. V to skupino spada večina klasičnih vodnih rastlin, na primer afriške trdolistke (Anubias sp.), vodoljube (Hygrophila sp.), vodne čaše (Cryptocoryne sp.), valisinerije (Vallisineria sp.) in druge. Potrebujejo dokaj močno svetlobo in hranilno podlago. Dodatek ogljikovega dioksida ni potreben.
Zahtevne akvarijske rastline potrebujejo hranilno podlago, dodatek gnojil, močnejšo osvetlitev ter dodajanje CO2. Med bolj zahtevne akvarijske rastline spadajo močvirske rastline, ki jih v naravi najdemo na bregovih. V vodi imajo le spodnji del stebla in korenine, zato jim pravo podvodno okolje ni najbolj všeč. Da preprečimo njihov propad pod vodo, jim moramo omogočiti lahek dostop do hranil, močno svetlobo in ogljikov dioksid. Elementi morajo biti v pravilnem razmerju, saj se v nasprotnem primeru pojavijo nezaželene alge. Akvarije z bolj zahtevnimi rastlinami razvrstimo v več podvrst, najbolj pogosti obliki sta holandski akvarij ter aquascape akvarij.
Pri akvarijih tega tipa akvarijskim rastlinam pustimo, da rastejo tako, kot rastejo v naravi. Ureditev paludarija zahteva hranilno podlago ter močno osvetlitev. Dodatek ogljikovega dioksida ni potreben, po potrebi pa moramo dodajati gnojila. Pomembno je, da poznamo posamezne lastnosti rastlin in jih posadimo na različne globine, bolj zahtevne rastline sadimo bližje h gladini, tako jim omogočimo, da se razrastejo iz vode, kar da paludariju poseben čar. Posebna oblika odprtega akvarija je riparij, kjer namesto akvarijskih rastlin uporabimo klasične sobne rastline.
Več o teh zanimivih postavitvah si lahko preberete tukaj: Odprti akvariji.
Aquascape je angleška beseda, ki bi jo lahko prevedli kot »podvodne pokrajine«. Gre za tip akvarijev, kjer domišljiji damo prosto pot. Nekateri mojstri akvaristike znajo ustvarjati odlične podvodne svetove, ki jemljejo dih. Običajno v teh akvarijih nimamo rib, v njih gojimo kozice ali pa jih imamo le zaradi rastlin. Pravi Aquascape akvarij od akvarista zahteva veliko dela, denarja, znanja in časa. Zahteva pa tudi dosti posebne opreme, ki je običajni akvariji ne potrebujejo. Nekateri primeri teh akvarijev sploh ne ustrezajo več definiciji, saj že delujejo preveč umetno. Med akvaristi zato potekajo burne debate v kolikšni meri so aquascape akvariji sploh še prištevani pod akvaristiko.
Gre za rastlinski akvarij, pri katerem uporabimo različne vrste zahtevnih in nezahtevnih rastlin. Rastline sadimo v obliki gredic oziroma iste vrste sadimo skupaj tako, da ustvarimo neko podvodno kompozicijo, ki spominja na urejen vrt. Takšen akvarij daje vtis urejenosti, čeprav na prvi pogled ni videti naravno, je zelo prijeten na pogled. Glede na vrste rastlin, je lahko visoko tehnološki ali čisto preprost.
Osnovna tehnika pri zagonu vsakega akvarija so luči, filter in grelec. Slednjega potrebujemo le v primeru, ko moramo vodo ogrevati. Vsaka dodatna oprema se šteje za tehnološko nadgradnjo, na primer tokovne črpalke, dozirke za gnojila, avtomatski krmilniki, skimerji, biodenitratorji, jeklenke z ogljikovim dioksidom, hladilniki ter druga tehnika. Za tehnološko nadgradnjo akvarijev se odločijo predvsem akvaristi, ki si želijo nekaj več. Na primer posneti valovanje v jezeru ali v morju ali pa zagotoviti uspešno rast zahtevnih rastlin z dodajanjem ogljikovega dioksida, ter preciznimi odmerki gnojil.
Akvarije, ki imajo samo luč, filter ter po potrebi tudi grelec uvrščamo med tako imenovane »Low tech« akvarije, oziroma v akvarije z malo tehnike. Takšni sistemi so priljubljeni med akvaristi, ki želijo imeti več akvarijev, saj njihovo delovanje ne pokuri veliko električne energije. Z malo znanja ter izkušnjami so lahko enako lepi, kot akvariji z dodatno tehniko. Pri tem stilu akvarijev je zelo pomembna izbira kakovostne luči, primernega filtra, hranilne podlage, rib in rastlin. S to kombinacijo moramo doseči optimalno biološko ravnotežje, brez pripomočkov, kot so ogljikov dioksid, gnojila, zračne črpalke in dozirke. Posebna različica so akvariji brez filtra.
Akvariji brez filtra niso nobena znanstvena fantastika, zahtevajo pa veliko znanja, dela in časa. Z malo truda so lahko zelo lepi, urejeni in čisti. Odsvetujem jih začetnikom, starejše akvariste, ki imajo dobro znanstveno podlago iz biologije ter podobnih znanosti pa vabim, da si postavijo manjši ekosistem, kjer bodo filtracijo nadomestili z vsakodnevnimi menjavami vode. Akvariji brez filtrov imajo svoj čar, saj se v njih razvijejo velike količine planktona. Primerni so za gojenje nekaterih manjših rib. Pri večjih živalih pa je bolje, da uporabimo vsaj zračno črpalko.
Pod nano akvarij spada vsaka posoda napolnjena z vodo in peskom, ki ima vzpostavljeno stabilno biološko ravnovesje. Gre za akvarije in akvarijske posode manjših dimenzij ter majhnih volumnov. Običajno niso primerni za gojenje rib, razen v primeru, ko gojimo specifične vrste, ki potrebujejo akvarije z manjšimi volumni. Na splošno v takšnih posodah dobro uspevajo manjši nevretenčarji, kot so polži, kozice, postranice in nekatere vrste rakov. Nano akvarije odsvetujem popolnim začetnikom, saj so miniaturni ekosistemi bolj krhki in ne dovoljujejo napak. Pod te vrste akvarijev spada vsaka posoda, ki ima volumen pod 50 litrov. Najmanjši nano akvarij, ki sem ga imela možnost videti, je bila plastična škatla od Tic- tac bombonov, sistem je imel vzpostavljeno biološko ravnovesje in je deloval 3 mesece, dokler se ni porušil. Takšni sistemi so zelo dober približek naravnim mikro ekosistemom, ki jih najdemo v votlih drevesnih deblih, luknjah v skalah, stopinjah večjih živalih, lužah in mlakah.
Okrasni in biotop akvariji se običajno postavijo zato, ker ljudi zanimajo narava in živali. Toda akvarij lahko postavimo tudi z drugim namenom. Na primer, ko imamo težave z boleznimi, takrat postavimo tako imenovan karantenski akvarij, ko želimo ribe razmnožiti pa postavimo drstni akvarij.
Je akvarij, ki ga postavimo z namenom, da se ribe v njem razmnožijo. Par ali skupino rib ločimo iz matičnega akvarija, zato, da se lahko drstijo v posebni posodi, ki je prirejena specifičnim potrebam vrste. Različne ribe se razmnožujejo na različne načine, nekatere ikre odlagajo navpično na podlago in skrbijo za potomce, druge jih odlagajo v alge ali gosto rastlinje, tretje jih lepijo po steklu, nekatere pa ikre kar odvržejo. Da je razmnoževanje rib lažje, se poslužujemo drstnih akvarijev. Drstni akvarij opremimo tako, kot posamezna vrsta zahteva, običajno v njem ni peska. Pomagamo pa si z različnimi pripomočki, kot so lopute in mreže, da ikre ali mladice po potrebi zaščitimo pred starši.
Izvajanje karantene je ključnega pomena pri preprečevanju širjenja bolezni, zato si mora vsak akvarist umisliti manjši akvarij, ki bo namenjen karanteni. V karanteno damo bolne ribe, ki jih zdravimo, ali pa ribe, ki smo jih pravkar kupili. Karantenski akvarij nima luči, peska, dekoracije in delujočega filtra. Za pretok kisika poskrbimo z zračno črpalko. Vodo zamenjamo vsak dan in dodamo novo zdravilo, če je to potrebno.
Je namenjen ribjim mladicam, pogovorno temu pravimo vrtec. Dobro je, da imamo več gojitvenih akvarijev in v njih mladice razvrstimo po velikosti. Tako poskrbimo, da imajo vse iste možnosti za rast, saj bi v nasprotnem primeru živali, ki rastejo počasneje stradale in poginile od izčrpanosti. Gojitveni akvariji potrebujejo biološko delujoč filter, luč in po potrebi tudi grelec. Peska običajno nimajo zaradi lažjega vzdrževanja, so pa v njih pogosto plavajoče rastline.
To je akvarij ali plastična posoda, ki služi prezimovanju, ali začasni namestitvi. V njem imamo samo najbolj nujne stvari, kakšen kamen, korenino, rastlino, delujoč in filter. Običajno se uporablja pri selitvi ali pri saniranju stare akvarijske posode
Je objekt, ki je podoben zoološkemu vrtu, le da so v njem akvariji. Pogosto je v objektu tudi razstava terarijev. Javni akvariji so državne ali privatne ustanove, ki služijo izobraževanju ljudi, ter sodelujejo v različnih znanstvenih projektih. Značilnost javnih akvarijev so velike in skrbno opremljene posode, ki so urejene tako, kot posamezne vrste zahtevajo. Zelo lep javni akvarij imajo na Dunaju, ki je istočasno vključen tudi v projekt ohranjanja vrst.
Šolski akvarij je običajno nameščen v izobraževalnih ustanovah in pomaga pri vzgoji otrok ter mladostnikov. Tako lahko že najmlajši spoznajo svet akvaristike ter se učijo o biologiji rib ter ekosistemov. Kako dober je šolski akvarij, je v veliki meri odvisen od tega, kakšno podlago o akvaristiki ima osebje, ki ga vzdržuje. Žal je v Sloveniji še vedno močno razširjeno prepričanje, da vzdrževanje akvarija ne zahteva pretiranega znanja, zato pogosto v izobraževalnih ustanovah opazimo primere neprimernih akvarijev. Upamo lahko, da se bo z leti stanje v tej smeri spremenilo.