Planarije so ploščati črvi iz reda Tricladida, ki se deli na tri podrede, Maricola, Cavernicola in Continenticola. Taksonomija teh živali je zelo kompleksna, saj samo podred Maricola sestavljajo tri »super družine« in šest družin. Poznamo čez tisoč kopenskih in vodnih vrst, vsem pa je skupna zelo preprosta zgradba telesa, ki ima regeneracijske sposobnosti. Nekatere so odlični plenilci, ki se prehranjujejo z nevretenčarji. Poznamo pa tudi takšne, ki se prehranjujejo z odpadnimi deli rastlin. Nekatere vrste iz telesa izločajo poseben toksin, ki odvrača plenilce. Med sabo se ločijo po okolju, ki ga naseljujejo, ter po barvi, obliki in anatomiji telesa. Planarije s katerimi se srečamo v akvaristiki so običajno nenevarne, toda obstaja nekaj vrst, ki so odlični plenilci. V tem prispevku bomo spoznali planarije.

SISTEMATIKA

Sistematika planarij je zelo kompleksna, red Tricladida se razdeli na tri podrede Maricola, Cavernicola in Continenticola, ta je za akvariste zanimiv zato, ker vanj uvrščamo vse sladkovodne planarije, ki jih najdemo v ribnikih ter akvarijih. Razdeli se na super družino Planarioidea in Geoplanoidea. Ta pa se razdeli na družini Dugesiidae in Geoplanidae. Planarioidea je razdeljena na tri družine Planariidae, Kenkiidae in Dendrocoelidae. Vsaka pa je sestavljena iz več rodov in vrst.

Za akvaristiko so najbolj zanimive vrste Schmidtea mediterranea, Dugesia japonica, Girardia dorotocephala, Girardia tigrina, Phagocata gracilis, Phagocata morgani in Polycelis felina. Za katere je značilna izjemna generacijska sposobnost, kar pomeni, da se lahko celotno telo obnovi že iz zelo majhnega koščka tkiva. Pogosto jih gojimo kot laboratorijske organizme.

ŽIVLJENJE PLANARIJE

Planarije so zelo preprosti organizmi brez dihalnih organov, kisik dobivajo s pomočjo osmoze. So hermafroditi, to pomeni, da en osebek proizvaja ženske in moške spolne celice. Jajčeca odlagajo v kapsulah, ki jih pritrdijo na rastline ali pesek. Ker so zelo majhna, jih s prostim očesom ne vidimo, zato jih pogosto v akvarije vnesemo brez vednosti.

Ločimo jih v dve skupini, mrhovinarje, ki se prehranjujejo z odpadnim materialom, na primer poginulimi živalmi, odmrlimi deli rastlin ter ostanki hrane. Ta vrsta bo našla hrano tudi v iztrebkih ostalih živali. Druga skupina pa so plenilci, ki plenijo majhne nevretenčarje, ribje mladice ter polže. S prostim očesom ti dve skupini med sabo ločimo po barvi kože in obliki glave. Ne plenilske živali so bele ali prozorne z okroglimi glavami, plenilci pa so temni s koničasto glavo v obliki puščice. Tipična vrsta plenilske planarije je Dugesia sp. Plenijo tako, da se s telesom ovijejo okoli plena, nato pa vanj zapičijo prebavno cev, ki jo imenujemo pharynx. Preko nje žrtvi izsesajo telesne tekočine. Njihov najljubši plen so polži, postranice in drugi nevretenčarji. Ribam načeloma niso nevarne.

NADLOGA ALI KORIST?

V akvaristiki se planarij drži sloves nadloge. Toda, njihov pojav ni nujno povezan s paniko. Če se pojavijo v akvariju z ribami, bodo poskrbele za ustrezno biološko ravnovesje v sistemu, saj bodo plenile polže ter odstranjevale odvečne organske snovi. Niso pa dobrodošle, če se pojavijo v akvarijih s kozicami in ribjimi mladicami. V tem primeru jih moramo zatirati.

ZATIRANJE PLANARIJE

Biološko

Pri biološkem zatiranju planarije uporabljamo organizme, ki se z njimi hranijo, na primer živorodke in nekatere vrste polžev. Ta način obvladovanja planarije je mogoč le v akvarijih brez kozic in ribjih mladic.

Mehansko

Pri mehanskem zatiranju planarije uporabimo posebej za ta namen izdelane pasti. Metoda je uporabna v vseh tipih akvarijev. Je zelo učinkovita, toda v primeru, ko želimo zmanjšati njihovo število.

Kemično

Kemično zatiranje planarije je zelo učinkovito ter neškodljivo za večino akvarijskih prebivalcev. Zatiramo jih z sredstvi za zatiranje notranjih zajedavcev, ki vsebujejo učinkovino Fenbendazol. Na našem trgu sta to zdravila Panacur in SafeGuard. Doziramo 200 mg na 100 litrov vode, po 24. urah naredimo 90% menjavo vode in zdravljenje naslednji dan ponovimo. Celoten postopek ponovimo čez pet dni. Fenbendazol je zdravilo, ki ne škoduje kozicam, ribam in polžem. Izjema so le polži iz družine Neritidae ter bližnje sorodstvo.

ORGANIZEM, KI NI PLANARIJA - Rhabdocoela

Rhabdocoela je ploščati črv, ki ga z lahkoto zamenjamo s planarijo, identificiramo ga po barvi, obliki in velikosti. Primerki Rhabdocoela niso nevarni za akvarijske prebivalce, imajo okrogle glave, so bele barve in nikoli ne dosežejo takšne velikosti kot planarije. V akvariju opravljajo funkcijo komunalne službe, hranijo se z odmrlimi deli rastlin, algami ter plazmodiji. Kadar jih opazimo na steklu, je to znak, da se je ravnovesje v akvariju porušilo, za razliko od planarij, ki jih redno videvamo na steklu, je za Rhabdocoela to zelo neobičajno vedenje, ki je povezano s spremembami parametrov v vodi.