Rožnato tetro uvrščamo v družino karacinidov. Njeno telo je visoko ter bočno sploščeno na sredini hrbta pa je velika hrbtna plavut, ki je pri samcih nekoliko večja ter bolj pisana. Takoj za hrbtno plavutjo, malo pred repom pa ima še eno majhno plavutko, ki ji pravimo tolščenka. Njena funkcija je nepoznana, dejstvo pa je, da je ta plavut značilna za celotno družino karacinidov.

Kot večina karacinidov, tudi rožnata tetra živi velikih jatah. V naravi lahko takšna jata šteje do 100 osebkov, kar nakazuje, da so te ribe izrazito družabne in imajo kompleksno socialno obnašanje. Prav je, da jim tudi v akvariju omogočamo življenje v jati, zato v akvarij naselimo vsaj 10 živali iste vrste. Gojimo jih v akvariju s prostornino vsaj 100 litrov.

Njena osnovna barva je roza, ki bo prišla do izraza samo v kakovostni, mehki in rahlo kisli vodi. V neprimernih pogojih bo njen odtenek bolj siv ali rjav, in to jo naredi rahlo neprivlačno za začetnike. Kljub temu je to zelo odporna riba, ki ni izbirčna pri hrani. Sprejela bo vse vrste hran, pazimo le, da hrana vsebuje okoli 40% beljakovin in ne vsebuje ribje moke. Ena od takšnih hran je naš Gurman:

Pri postavitvi akvarija imamo dve možnosti. Prva je postavitev brez rastlin, kjer ribam uredimo okolje s temno vodo. Za dekoracijo uporabimo droben, bel pesek, ki ga prekrijemo z debelo plastjo listja. Skrivališča pa uredimo s pomočjo suhih vej. Takšna postavitev najbolj posnema naravno okolje teh rib, zato se bodo v njej počutile najbolj domače. Listje bo znižalo pH vrednost vode, istočasno pa bo ribe oskrbelo s huminskimi in taninskimi kislinami.

Druga možnost pa je gosto zaraščen rastlinski akvarij, kjer ustrezno pH vrednost držimo s sistemom za dodajanje ogljikovega dioksida. Ta možnost je priljubljena predvsem med akvaristi, ki se odločijo za rastlinske akvarije.

Rastlinski akvariji, brez ustrezne pH vrednosti so za to vrsto neprimerni. Ribe tolerirajo pH vrednost do 7,5, toda namesto rožnate, bo njihova barva rjava ali siva, zato je ključnega pomena, da ph vrednost vzdržujemo okoli 5,5 do 6. Temperatura vode naj bo med 24 do 28°C. Za vzdrževanje ustrezne temperature bomo najbrž potrebovali grelec.

Vrsta se dobro ujame z večino teter, kar pomeni, da lahko v velikih rastlinskih akvarijih ustvarimo odličen vizualni efekt, če jih kombiniramo s citronsko tetro (Hyphessobrycon pulchripinnis) in modro tetro (Knodus borki).

Dobro se ujamejo z različnimi oklepnimi somiči ter rogatci. Nekoliko manj primerna družba so skalarke, diskusi in pavlinčki.

Za vrsto je značilen spolni dimorfizem, toda samce in samice je včasih malo težje ločiti, sploh, če imamo mešano jato v kateri so različno stare živali. Samci so malo večji od samic in so malenkost bolj pisani. Njihova hrbtna plavut je malo podaljšana, toda ta lastnost je lahko zelo varljiva, saj obstajajo tudi dolgoplavute različice. Najbolj preprosta metoda je ločevanje samcev in samic tik pred drstjo. Dan ali dva pred drstjo se samci obarvajo še bolj intenzivno, samice, ki so polne iker pa se odebelijo. Takrat je pravi čas, da jih prestavimo v drstni akvarij in jih razmnožimo. Če tega ne bomo naredili, bodo ikre odvrgle kar v akvariju, nato pa jih bodo pojedle.

Razmnoževanje je preprosto, zahteva pa nekaj časa in pozornosti. Potrebovali boste drstni akvarij. Voda naj ima pH vrednost okoli 5,5 do 6, trdota pa naj bo blizu 0. Takšno vrednost dosežemo z uporabo osmozne vode ter šote. Akvarij naj bo v temi, iz matičnega akvarija pa odbiramo najlepše obarvane samce ter najbolj debele samice. Drst se bo zgodila v manj kot enem dnevu. Pomembno je, da v drstni akvarij damo mah ali volno, kamor bodo ribe odlagale svoje ikre. Ker je ta vrsta izredno požrešna, je potrebno ikre zaščititi, saj jih bodo v nasprotnem primeru ribe sproti pojedle. Pomembno je, da starše odstranimo iz akvarija, še preden opazijo ikre. Nekateri akvaristi si pomagajo z mrežami ali steklenimi pregradami.

Mladice se izležejo najkasneje po dveh dneh in so izredno majhne. Prve dni jih hranimo s parameciji in podobnimi infuzorji, kasneje pa z mikro črvi. Ko so dovolj velike, bodo sprejele ribjo hrano v prahu. Pazimo le, da je akvarij ves čas v temi, prvi svetlobi jih izpostavimo zelo počasi, šele takrat, ko so velike okoli 1 cm.

MOJE IZKUŠNJE Z VRSTO

To je riba, ki jo pogosto predlagam takrat, ko si stranke želijo ribe intenzivnih ter posebnih barv. V pravih pogojih je ta riba izrazito roza barve in če jo kombiniramo s pravimi vrstami, lahko dosežemo izredno barvit akvarij brez uporabe genetsko spremenjenih rib. Vrsta je primerna za začetnike, toda, če želimo intenzivno barvo, se moramo izogniti uporabi vode iz pipe.

Podobna vrsta: Rdečepika tetra (Hyphessobrycon erythrostigma) je enako intenzivne roza barve, le da ima na boku, tik za glavo majhno rdečo piko, ki spominja na srce, zato je v tuji literaturi poznana kot »bleeding heart tetra«. Vrsti sta tako podobni, da se v trgovinah pogosto zamenjata.