Roženi svitek, le kdo ga ne pozna? Ti majhni polži so najmanjši predstavniki rodu polžev svitkov. Odlikuje jih neverjetna prilagodljivost ter izredno hitro razmnoževanje. Kljub vsemu, pa imajo ti okrasni polži med akvaristi ljubitelje in sovražnike. V katero skupino sodite vi, se odločite sami. Toda preden se odločite prehitro, vas prijazno povabim, da preberete prispevek. 

Običajno se s polži svitki prvič srečamo čisto po naključju, ko v akvarij vnesemo prve rastline. Na teh rastlinah so največkrat jajčeca, ki zaradi želatinastega  ovoja zdržijo večino klasičnih metod razkuževanja. Iz njih se zležejo majhni polžki, ki jih spoznamo po značilni, bočno stisnjeni okrogli hišici, ki spominja na ovnov rog ali svitek. Od tu je vrsta tudi dobila ime, svitek. Barva hišice lahko variira, naravna barva je rjava. Temnejše hišice so značilne za polže, ki sobivajo z ribami, svetlejše hišice pa so značilne za polže, ki nimajo plenilcev. Več o tem si lahko preberete tukaj:

Ribe in svetloba vplivajo na barvne vzorce polžev: https://alfa-in-betta.si/zanimivosti/

Roženi svitki so običajno obravnavani kot škodljivci, toda temu ni tako. Stabilna populacija nam lahko pomaga pri hitrem ugotavljanju stanja v akvariju. Polži namreč spadajo med mehkužce, kar pomeni, da je njihova koža veliko bolj občutljiva na nevarne kemikalije v primerjavi z ribami in kozicami. Če bo kaj narobe v akvariju, nam bodo to najprej povedali polži, le opazovati jih moramo. Na primer:

• Če je število svitkov v akvariju pretirano, to pomeni, da imajo dovolj hrane. Torej, za njihovo pretirano število smo krivi sami, saj prekomerno hranimo ribe. Polži bodo z veseljem pomalicali vse ostanke hrane. Z veseljem pa bodo pospravili tudi ostanke razpadajočih rastlin ter živali. Veljajo za odlično komunalno službo, toda, če njihovo število narašča prehitro, moramo razmisliti o ustreznih ukrepih, kot je na primer vzdrževanje čistoče v akvariju ter zmerno hranjenje rib.

• Svitki so izredno občutljivi na kemikalije, ki so prisotne v vodi. Če opazimo, da se velike skupine polžev zbirajo tik pod vodno gladino, to pomeni, da je nekaj hudo narobe. Običajno je to znak, da v akvariju primanjkuje kisika, ali pa so se dvignile koncentracije strupenih dušikovih spojin. Kadar opazimo takšno obnašanje, takoj zamenjamo 90% akvarijske vode. To naredimo tudi v primeru, če ribe ne kažejo sprememb v obnašanju. Polži zaznajo naraščanje amonijaka veliko pred ribami!

• Če nam polži umirajo in opazimo veliko praznih hišk, pa se razlogi lahko skrivajo v lakoti, oziroma pomanjkanju hrane. Včasih lahko sumimo parazite ali pa plenice, ki so aktivni predvsem ponoči. Tako imenovane polžje pijavke so zelo pogosti, toda izredno redko opaženi akvarijski prebivalci, saj so aktivni predvsem ponoči. Ko izločimo vse, zgoraj naštete vzroke, pa je čas, da razmislimo o kemičnih vzrokih. Kot vsi polži, so tudi svitki izredno občutljivi na prisotnost težkih kovin. Zanje so strupene že izredno majhne količine, takšne ki jih standardni testi za akvarijsko vodo ne zaznajo. To pomeni, da so polži odlični biološki indikatorji kakovosti vode.

Več o koristi svitkov pa si lahko preberete tukaj: https://alfa-in-betta.si/svitek-nadloga-ali-okras/

To pa ni vse. Ali ste vedeli, da je polžja hišica narejena iz apnenca, toda, ker je apnenec topen v vodi, je hišica zaščitena s tanko plastjo beljakovin. Če se ta plast beljakovin začne tanjšati, govorimo o koroziji hiške, kar se kaže v obliki luknjic ter grdih belih madežev na hiški. Če polži jedo veliko ribje hrane, njihove hiške pa so grde in luknjaste, to pomeni, da v hrani primanjkuje predvsem fosforja ter prebavljivih beljakovin. Torej, tudi tokrat so nam polži podali pomemben podatek o stanju akvarija, ki bi ga sicer spregledali. Namreč, pomanjkanje hranil se pri ribah težje opazi, kar pomeni, da bi brez polžev ribe še vedno krmili s hrano slabše kakovosti. Več o bolezni luknjastih hišic pa si lahko preberete tukaj: https://alfa-in-betta.si/luknjaste-hiske/

Kaj pa so negativne lastnosti svitkov?

V nekaterih primerih so lahko polži prenašalci bolezni ter zoonoz. Toda nevarnost predstavljajo le živali, ki niso bile v štirinajst dnevni karanteni ali pa so ujete v naravi. Polži, ki prihajajo iz drugih akvarijev lahko prenašajo bakterije, ki povzročajo različne oblike ribje tuberkuloze ter ribjo ihtioftiriozo. Polži, ki so ulovljeni v naravi, pa predstavljajo še večje tveganje, saj so vmesni gostitelji številnih parazitov, ki jih najdemo pri ribah ter ptičih. Polži, ki smo jih ujeli v naravi morajo v karanteni preživeti vsaj dve leti, preden jih združimo z akvarijskimi ribami. Več o tej temi si lahko preberete tukaj: OH TI POLŽI: https://alfa-in-betta.si/oh-ti-polzi/

Ali lahko o roženem svitku napišemo še kaj?

Seveda!

Med vsemi akvarijskimi polži, je ta vrsta najbolj razširjena, poleg tega pa smo s selekcijo vzgojili različne barve ter barvne kombinacije. Od snežno belih, do rozastih, modrih ter rdečih. Najpogostejši so še vedno rjavi z rjavo nogo, sledijo pa jim rjavi z rdečo nogo. V Sloveniji sta zelo priljubljeni barvni variaciji rdeča ter roza, v tujini pa imajo raje sive ter modre odtenke.

V naravi se ti polži hranijo s prerastom in algami, zato tudi v akvariju veljajo za odlične algojedce, toda pozor, če bo v akvariju veliko odpadnega materiala, bodo raje malicali odpadne dele rastlin ter ribjo hrano.

Ti polži nikoli ne bodo požrli zdravih rastlin, če nam obžirajo rastline, to pomeni, da rastline niso zdrave in propadajo.

Svitki niso občutljivi na velikost akvarija, zato jih lahko gojimo že v litrskem kozarcu, kljub temu pa imajo raje malo več prostora. Kompatibilni so z večino akvarijskih rib, je pa res, da jih marsikatere ribe lovijo ter pojejo.

MOJE IZKUŠNJE Z VRSTO:

Roženi svitki so krasni polžki, ki ne smejo manjkati v nobenem akvariju. Izjema so le nekateri posebni akvariji, kjer gojimo ribje vrste, ki so občutljive na polžjo slino ali pa imajo izredno majhne ikre, ki jih polži z veseljem pomalicajo. Na srečo je tako specialnih rib v našem prostoru izredno malo, zato lahko z gotovostjo trdim, da so ti polžki prej korist, kot nadloga. So odlični biološki indikatorji, ter pokazatelji kakovosti vode, njihova zanesljivost pa je pogosto veliko boljša v primerjavi s klasičnimi akvarijskimi testi.