Logotip Alfa in Betta
0
0
0,00  0 izdelkov

V košarici ni izdelkov.

Primer iz prakse

Objavil: 
Tjaša Kvas
Čas objave: 
24.02.2023

VZPOSTAVITEV BIOLOŠKEGA RAVNOVESJA V AKVARIJU - Ko teorija zataji…

Izkušeni akvaristi včasih zvenimo kot pokvarjene lajne, ki ponavljajo eno in isto stvar. Ena iz med takšnih stvari je obvezna vzpostavitev biološkega ravnovesja v akvariju. Gre za postopek, v katerem se v filter ter akvarijsko podlago naselijo koristne bakterije, ki vzdržujejo stabilno okolje za akvarijske organizme.

V teoriji vzpostava biološkega ravnovesja traja približno en mesec. Običajno se svetuje, da takoj po postavitvi akvarija dodamo ščepec hrane in to ponavljamo na dva ali tri dni. Dodamo lahko tudi tako imenovane startne kulture, ki jih lahko kupimo v trgovini z opremo za male živali. Preden so te bakterije bile dostopne na trgovskih policah, smo si akvaristi pomagali z akvarijskim muljem, ki smo ga pridobili s spiranjem utečenih filtrirnih materialov. To še vedno velja za zelo učinkovito ter poceni metodo.

DODAJANJE BAKTERIJ SKRAJŠA ČAS VZPOSTAVJANJA BIOLOŠKEGA RAVNOVESJA V AKVARIJU, KLJUB TEMU SE MORAMO ZAVEDATI, DA POSTOPEK NI NUJNO UČINKOVIT IN VČASIH ZATAJI. ZATO JE ZELO POMEMBNO, DA POZNAMO TEORIJO VZPOSTAVLJANJA BIOLOŠKEGA RAVNOVESJA V AKVARIJU.

TEORIJA

Vzpostavljanje biološkega ravnovesja ni nič drugega, kot naselitev bakterij v filtru ter v podlagi akvarija. Poznamo dva tipa bakterij, dušikove in ogljikove bakterije. Ravnovesje je vzpostavljeno takrat, ko obe vrsti delujeta tako, da v okolju ni strupenih snovi. Funkcija ogljikovih bakterij je, da organske snovi prisilijo v gnitje, to naredijo s pomočjo kisika, ki je prisoten v vodi. Med gnitjem začnejo nastajati večje količine amonijaka, ta predstavlja glavni vir hrane za specifične bakterije, ki jih imenujemo Nitrosomonas sp. Te amonijak razgradijo do nitrita. Nitrit pa porabijo Nitrobacter sp., ki ga pretvorijo v nitrat. Sliši se zelo komplicirano, a v resnici je veliko bolj enostavno. Vsebnost omenjenih spojin spremljamo s kapljičnimi testi za amonijak (NH3/NH4), nitrite (NO2) in nitrate (NO3). Akvarij je na naselitev prvih organizmov pripravljen šele takrat, ko so vse tri vrednosti enake 0.

Tukaj pa se pojavi težava. Običajno ima vodovodna voda, ki jo nalijemo v akvarij točno te vrednosti, kar lahko predstavlja veliko težavo v primeru, da se biološka aktivnost sploh še ni začela, ali pa se še sploh ni končala. Ne glede na to, na kakšen način postavljamo nov akvarij, vedno moramo upoštevati začasne povišane koncentracije amonijaka ter nitritov. Če povišanih koncentracij ne zaznamo, to pomeni, da se biološka aktivnost sploh še ni začela.

Krogotok ter razgradnja dušika.

KO TEORIJA NE DELUJE V PRAKSI 1. DEL – Primer s terena, Lastnik akvarija Igor Cerar

Kadar imamo opravka z ekstremnimi parametri, kot je visoka ali nizka pH vrednost, se lahko zgodi, da zagon akvarija ne poteka po načrtih. Kriva pa je lahko tudi hrana ki jo dodajamo, ali pa celo akvarijski pesek nepravilne granulacije, že najmanjša sprememba v okolju vpliva ne celoten sistem.

Kar je bilo pri tem akvariju zanimivo, je to, da se vzpostavitev biološkega ravnovesja sploh ni začela, oziroma je potekala zelo slabo. Po opravljenih testih so bile koncentracije NO2 ter NO3 enake nič. Akvarij je bil v takem stanju skoraj en mesec, številni akvaristi bi ocenili, da deluje brezhibno in je primeren za naselitev rib. Akvarist je dodajal tudi probiotik Aquaforest ProBio S., ki po navodilih proizvajalca pomaga pri vzpostavljanju biološkega ravnovesja v akvariju ter odstranjuje žveplo, fosfate in dušikove spojine, iz česar lahko sklepamo, da je v pripravku mešanica posebnih bakterij, ki se hranijo z žveplenimi, fosfornimi ter dušikovimi spojinami. V teoriji bi moglo biti vse v najlepšem redu, toda nekaj ni bilo prav. Da v sistemu nekaj ne funkcionira, je izdala ribja hrana, ki se jo je dodajalo na vsaka dva dni. Gre za Tropical Softline America xs. Hrana sploh ni razpadla, niti ni kazala znake bakterijske dejavnosti, zato se je Igor odločil, da se posvetuje z mano.

Tropical Softline America xs. Vsebuje zelo kakovostne živalske beljakovine, ki vsebujejo do 16% ogljika. Tako vezan ogljik, ogljikove bakterije težko izkoristijo, zato razgradnja te hrane poteka počasi in je zelo podobna razgradnji žive hrane, za katero velja, da najmanj obremeni akvarijsko vodo. To je odlična lastnost, ko imamo v akvariju ribe, saj hrana ne razpada in ne obremenjuje vode. A za vzpostavitev biološkega ravnovesja ni ravno posrečena izbira. V praksi se je izkazalo, da je za zagon akvarija bolj smiselno uporabljati manj kakovostno hrano, ki vsebuje veliko žit ter malo beljakovin.

Kaj se je pravzaprav dogajalo s hrano?

Delo ogljikovih bakterij je zelo pomemben postopek, saj le na ta način lahko dušikove bakterije pridejo do amonijaka, ki predstavlja njihovo glavno hrano. Beljakovine vsebujejo 16% ogljika in 16% dušika. Ogljik je težko dostopen in bakterije potrebujejo veliko energije, da te vezi razcepijo. Ko enkrat sprostijo ogljikove vezi, dušikove bakterije brez težav začnejo razkrajati dušikove spojine. Težavo smo rešili z dodajanjem sladkorja. Sladkor je spojina, ki da ogljikovim bakterijam ogromno energije, zdaj ko so imele energijo, je hrana v zelo kratkem času začela kazati znake razgradnje ter bakterijskega delovanja. Očitno vidni znak je bil pojav bele sluzi na hrani – znak heterotrofnega delovanja organizmov ali razgradnja organske snovi. Zaznal se je tudi rahel vonj po zemlji, ki je značilen za delovanje denitrifikacijskih bakterij. Ta vonj je bil tisti, ki smo ga pogrešali in je povezan s pravilnim delovanjem filtra. Po petih dneh od dodanega sladkorja, se je količina sluzi povečala za 300%. Koncentracija nitritov (NO2) je bila 0,5 mg/l. Voda je postala motna in se je zbistrila šele po enem tednu. To jasno kaže, da se je pravilno vzpostavljanje biološkega ravnovesja resnično začelo šele po dodanem sladkorju. Po treh tednih meritve NO2 pokažejo 0. Zamenjano je bilo 30% vode ob tem so bili s podlage posesani vsi ostanki sluzi. Voda v filtru je imela značilen ter izrazit vonj po zemlji, kar nakazuje, da sistem počasi postaja stabilen.

V akvarij smo dodali hrano Tropical Softline America xs, ki po parih dneh v akvariju še vedno ni kazala znake bakterijskega delovanja. Ker hrana ni razpadla, smo sumili, da akvarijski sistem ter bakterije v njem ne delujejo pravilno. Avtor fotografije: Igor Cerar
Bela sluz, ki je obdala hrano po dodatku sladkorja je posledica intenzivnega delovanja heterotrofnih bakterij. Heterotrofi so organizmi ki za svoje delovanje potrebujejo vir ogljika, ki ga največkrat pridobijo preko ogljikovih hidratov kot sta sladkor in škrob. Ob veliki količini energije lahko heterotrofni organizmi izkoriščajo tudi ogljik iz beljakovin.
Debela plast sluzi, ki je sestavljena iz heterotrofnih bakterij prekriva plasti hrane ter ostankov sladkorja. Postopek imenujemo gnitje oziroma amonifikacija. Ta od heterotrofnih organizmov zahteva veliko energije, zato poteka zelo počasi. Heterotrofne bakterije cepijo kemijske vezi med aminokislinami, da pridejo do atomov ogljika, za njimi ostanejo aminokisline, ki se skozi postopek amonifikacije spremenijo v amonijak. Ta predstavlja glavni vir hrane za bakterije iz rodu Nitrosomonas sp. Te ga predelajo v nitrite (NO2), ki predstavljajo hrano za Nitrobacter sp. Ta skupina dušikovih bakterij NO2 predela v nitrate (NO3). Avtor fotografije: Igor Cerar

KO TEORIJA NE DELUJE V PRAKSI 2. DEL – Primer s terena, Lastnik akvarija Marko Skrbiš

Majhen, 54 litrski akvarij je deloval kar tri leta, vendar se v njem biološko ravnovesje nikoli ni vzpostavilo, saj je bil podvržen nenehnemu čiščenju, ter razkuževanju. Lastnik je bil na stopnji, ko je že obupal nad akvaristiko. Zaradi rib, smo bili prisiljen akvarij stabilizirati kar na licu mesta, ponovno razdiranje ter postavljanje ni prišlo v poštev. Akvarij je bil fenomen, saj smo v njem dobesedno preskočili fazo nastajanja amonijaka. To smo naredili tako, da smo v obstoječi akvarij nalili skoraj za 20 litrov mulja. Mulj smo pridobili tako, da smo v vedru umili čim večjo količino aktivnega filtrirnega materiala. Akvarij je dva dni izgledal grozno, a se je splačalo potrpeti, mulj se je kmalu posedel, voda se je zbistrila že drugi dan, akvarij pa je bil biološko stabilen že po enem tednu. Koncentracija amonijaka je bila ves ta čas enaka nič, opazili smo le povišano vrednost NO2 tretji dan, zato sem svetovala menjavo vode. Po tej fazi je akvarij šel čez številne dogodke, ki jih imenujemo sindrom mladega akvarija. Najprej so se pojavile rjave alge, sledil je izbruh cianobakterij in na zadnje so se pojavile še črne bradate alge. Akvarij v tem času nismo razdirali, ampak smo enostavno pustili, da gre čez vse te faze. Po dveh letih sistem obratuje brez posebnosti in je pravi ponos ter veselje lastnika.

Tjaša Kvas
Če vam je članek všeč, potem me lahko podprete tako, da mi častite kavo. Plačilo ni pogoj za obisk bloga, vsekakor pa bom vsake podpore zelo vesela.
Kupi mi kavo

Najbolj brano

17 januarja, 2022

Kategorija: 
Kalijev permanganat je črno škrlatni kristalni prah brez vonja. Uporabljamo ga za razkuževanje vodnih raztopin, akvaristične opreme, rib in rastlin.
Preberi članek
24 februarja, 2023

Postavili smo akvarij, vanj nalili vodo in zdaj čakamo, da se v njem vzpostavi biološko ravnovesje. V takem akvariju se dogajajo vidne in nevidne spremembe, ki so značilne za sisteme, ki so mlajši od enega leta. Sem sodijo pojavi različnih alg, sluzi ter povišane vrednosti dušikovih spojin.
Preberi članek
1 marca, 2023

Kategorija: 
Skalarka (Pterophyllum scalare) je ostrižnik, ki ga najpogosteje gojimo v akvariju, zaradi posebne oblike in karakterja je med akvaristi poznana kot kraljica. Vrsto je leta 1824 prvi opisal Schultze, kot akvarijsko ribo pa jo poznamo že 97 let.
Preberi članek
22 februarja, 2023

Kategorija: 
V primernem okolju ribe zelo redko zbolijo, saj jih pred povzročitelji bolezni ščiti močan imunski sistem ter sluz, ki prekriva kožo. Zaradi dobrega imunskega odziva, so pogosto okužene z različnimi povzročitelji bolezni, a ne kažejo znakov okužb, vse dokler niso izpostavljene močnemu stresu.
Preberi članek
17 februarja, 2023

Kategorija: 
Gupi je prav gotovo akvarijska ribica, ki jo pozna vsak akvarist. Odlikuje ga trdoživost, neobčutljivost, žive barve ter živahen in zelo priljuden karakter. Uvrščamo ga med živorodne zobate krapovce, ki jim poljudno pravimo živorodke.
Preberi članek
22 februarja, 2023

Kategorija: 
Ob vstopu v svet akvaristike, smo pogosto navdušeni nad pisanim svetom rib. Nekatere nas očarajo s svojimi barvami, druge z obliko telesa, tretje pa s karakterjem. Toda pri vsej tej živahni ponudbi, moramo upoštevati, da se vsi organizmi med sabo ne razumejo.
Preberi članek
23 februarja, 2023

Kategorija: 
Akvaristi smo glede zdravil precej omejeni, saj zdravstveno varstvo akvarijskih organizmov obvlada zelo malo veterinarjev, zdravila pa je težko dobiti. Zato smo odvisni predvsem od industrijskih pripravkov, ki jih ponujajo različni proizvajalci in so na voljo v specializiranih akvarističnih trgovinah.
Preberi članek
23 februarja, 2023

Kategorija: 
Sprehajamo se po gozdu in kar na enkrat pred sabo zagledamo čudovito korenino ali kamen. Sami pri sebi si mislimo, da bi se takšen kos čudovito podal našemu akvariju… Seveda pa nas takoj za tem preleti dvom.
Preberi članek
24 februarja, 2023

Postavili smo akvarij, vanj smo nalili vodo ter priklopili vso potrebno tehniko… Kaj pa zdaj. Zdaj je napočil čas, da akvarij zaženemo. Pogovorno rečemo, da akvarij »sciklamo«, izraz se nanaša na vzpostavitev bioloških ciklov hranilnih snovi.
Preberi članek
23 februarja, 2023

Kategorija: 
Planarije so ploščati črvi iz reda Tricladida, ki se deli na tri podrede, Maricola, Cavernicola in Continenticola. Taksonomija teh živali je zelo kompleksna, saj samo podred Maricola sestavljajo tri »super družine« in šest družin.
Preberi članek
cartchevron-downmenu-circlecross-circle