Izkušeni akvaristi včasih zvenimo kot pokvarjene lajne, ki ponavljajo eno in isto stvar. Ena iz med takšnih stvari je obvezna vzpostavitev biološkega ravnovesja v akvariju. Gre za postopek, v katerem se v filter ter akvarijsko podlago naselijo koristne bakterije, ki vzdržujejo stabilno okolje za akvarijske organizme.
V teoriji vzpostava biološkega ravnovesja traja približno en mesec. Običajno se svetuje, da takoj po postavitvi akvarija dodamo ščepec hrane in to ponavljamo na dva ali tri dni. Dodamo lahko tudi tako imenovane startne kulture, ki jih lahko kupimo v trgovini z opremo za male živali. Preden so te bakterije bile dostopne na trgovskih policah, smo si akvaristi pomagali z akvarijskim muljem, ki smo ga pridobili s spiranjem utečenih filtrirnih materialov. To še vedno velja za zelo učinkovito ter poceni metodo.
DODAJANJE BAKTERIJ SKRAJŠA ČAS VZPOSTAVJANJA BIOLOŠKEGA RAVNOVESJA V AKVARIJU, KLJUB TEMU SE MORAMO ZAVEDATI, DA POSTOPEK NI NUJNO UČINKOVIT IN VČASIH ZATAJI. ZATO JE ZELO POMEMBNO, DA POZNAMO TEORIJO VZPOSTAVLJANJA BIOLOŠKEGA RAVNOVESJA V AKVARIJU.
Vzpostavljanje biološkega ravnovesja ni nič drugega, kot naselitev bakterij v filtru ter v podlagi akvarija. Poznamo dva tipa bakterij, dušikove in ogljikove bakterije. Ravnovesje je vzpostavljeno takrat, ko obe vrsti delujeta tako, da v okolju ni strupenih snovi. Funkcija ogljikovih bakterij je, da organske snovi prisilijo v gnitje, to naredijo s pomočjo kisika, ki je prisoten v vodi. Med gnitjem začnejo nastajati večje količine amonijaka, ta predstavlja glavni vir hrane za specifične bakterije, ki jih imenujemo Nitrosomonas sp. Te amonijak razgradijo do nitrita. Nitrit pa porabijo Nitrobacter sp., ki ga pretvorijo v nitrat. Sliši se zelo komplicirano, a v resnici je veliko bolj enostavno. Vsebnost omenjenih spojin spremljamo s kapljičnimi testi za amonijak (NH3/NH4), nitrite (NO2) in nitrate (NO3). Akvarij je na naselitev prvih organizmov pripravljen šele takrat, ko so vse tri vrednosti enake 0.
Tukaj pa se pojavi težava. Običajno ima vodovodna voda, ki jo nalijemo v akvarij točno te vrednosti, kar lahko predstavlja veliko težavo v primeru, da se biološka aktivnost sploh še ni začela, ali pa se še sploh ni končala. Ne glede na to, na kakšen način postavljamo nov akvarij, vedno moramo upoštevati začasne povišane koncentracije amonijaka ter nitritov. Če povišanih koncentracij ne zaznamo, to pomeni, da se biološka aktivnost sploh še ni začela.
Kadar imamo opravka z ekstremnimi parametri, kot je visoka ali nizka pH vrednost, se lahko zgodi, da zagon akvarija ne poteka po načrtih. Kriva pa je lahko tudi hrana ki jo dodajamo, ali pa celo akvarijski pesek nepravilne granulacije, že najmanjša sprememba v okolju vpliva ne celoten sistem.
Kar je bilo pri tem akvariju zanimivo, je to, da se vzpostavitev biološkega ravnovesja sploh ni začela, oziroma je potekala zelo slabo. Po opravljenih testih so bile koncentracije NO2 ter NO3 enake nič. Akvarij je bil v takem stanju skoraj en mesec, številni akvaristi bi ocenili, da deluje brezhibno in je primeren za naselitev rib. Akvarist je dodajal tudi probiotik Aquaforest ProBio S., ki po navodilih proizvajalca pomaga pri vzpostavljanju biološkega ravnovesja v akvariju ter odstranjuje žveplo, fosfate in dušikove spojine, iz česar lahko sklepamo, da je v pripravku mešanica posebnih bakterij, ki se hranijo z žveplenimi, fosfornimi ter dušikovimi spojinami. V teoriji bi moglo biti vse v najlepšem redu, toda nekaj ni bilo prav. Da v sistemu nekaj ne funkcionira, je izdala ribja hrana, ki se jo je dodajalo na vsaka dva dni. Gre za Tropical Softline America xs. Hrana sploh ni razpadla, niti ni kazala znake bakterijske dejavnosti, zato se je Igor odločil, da se posvetuje z mano.
Tropical Softline America xs. Vsebuje zelo kakovostne živalske beljakovine, ki vsebujejo do 16% ogljika. Tako vezan ogljik, ogljikove bakterije težko izkoristijo, zato razgradnja te hrane poteka počasi in je zelo podobna razgradnji žive hrane, za katero velja, da najmanj obremeni akvarijsko vodo. To je odlična lastnost, ko imamo v akvariju ribe, saj hrana ne razpada in ne obremenjuje vode. A za vzpostavitev biološkega ravnovesja ni ravno posrečena izbira. V praksi se je izkazalo, da je za zagon akvarija bolj smiselno uporabljati manj kakovostno hrano, ki vsebuje veliko žit ter malo beljakovin.
Kaj se je pravzaprav dogajalo s hrano?
Delo ogljikovih bakterij je zelo pomemben postopek, saj le na ta način lahko dušikove bakterije pridejo do amonijaka, ki predstavlja njihovo glavno hrano. Beljakovine vsebujejo 16% ogljika in 16% dušika. Ogljik je težko dostopen in bakterije potrebujejo veliko energije, da te vezi razcepijo. Ko enkrat sprostijo ogljikove vezi, dušikove bakterije brez težav začnejo razkrajati dušikove spojine. Težavo smo rešili z dodajanjem sladkorja. Sladkor je spojina, ki da ogljikovim bakterijam ogromno energije, zdaj ko so imele energijo, je hrana v zelo kratkem času začela kazati znake razgradnje ter bakterijskega delovanja. Očitno vidni znak je bil pojav bele sluzi na hrani – znak heterotrofnega delovanja organizmov ali razgradnja organske snovi. Zaznal se je tudi rahel vonj po zemlji, ki je značilen za delovanje denitrifikacijskih bakterij. Ta vonj je bil tisti, ki smo ga pogrešali in je povezan s pravilnim delovanjem filtra. Po petih dneh od dodanega sladkorja, se je količina sluzi povečala za 300%. Koncentracija nitritov (NO2) je bila 0,5 mg/l. Voda je postala motna in se je zbistrila šele po enem tednu. To jasno kaže, da se je pravilno vzpostavljanje biološkega ravnovesja resnično začelo šele po dodanem sladkorju. Po treh tednih meritve NO2 pokažejo 0. Zamenjano je bilo 30% vode ob tem so bili s podlage posesani vsi ostanki sluzi. Voda v filtru je imela značilen ter izrazit vonj po zemlji, kar nakazuje, da sistem počasi postaja stabilen.
Majhen, 54 litrski akvarij je deloval kar tri leta, vendar se v njem biološko ravnovesje nikoli ni vzpostavilo, saj je bil podvržen nenehnemu čiščenju, ter razkuževanju. Lastnik je bil na stopnji, ko je že obupal nad akvaristiko. Zaradi rib, smo bili prisiljen akvarij stabilizirati kar na licu mesta, ponovno razdiranje ter postavljanje ni prišlo v poštev. Akvarij je bil fenomen, saj smo v njem dobesedno preskočili fazo nastajanja amonijaka. To smo naredili tako, da smo v obstoječi akvarij nalili skoraj za 20 litrov mulja. Mulj smo pridobili tako, da smo v vedru umili čim večjo količino aktivnega filtrirnega materiala. Akvarij je dva dni izgledal grozno, a se je splačalo potrpeti, mulj se je kmalu posedel, voda se je zbistrila že drugi dan, akvarij pa je bil biološko stabilen že po enem tednu. Koncentracija amonijaka je bila ves ta čas enaka nič, opazili smo le povišano vrednost NO2 tretji dan, zato sem svetovala menjavo vode. Po tej fazi je akvarij šel čez številne dogodke, ki jih imenujemo sindrom mladega akvarija. Najprej so se pojavile rjave alge, sledil je izbruh cianobakterij in na zadnje so se pojavile še črne bradate alge. Akvarij v tem času nismo razdirali, ampak smo enostavno pustili, da gre čez vse te faze. Po dveh letih sistem obratuje brez posebnosti in je pravi ponos ter veselje lastnika.