To je pravilo, ki si ga mora zapomnit vsak akvarist. Pomeni, da se postavitve novih akvarijev lotimo preudarno in premišljeno. Nekateri akvaristi popolne postavitve načrtujejo več let, razlogi za to so različni, pogosto pa so povezani s financami ali dobavljivostjo specifične opreme. Imejmo v mislih, da nismo na dirki, popolnost dosežemo le z dobrim načrtovanjem in izbrano opremo. V mislih imejmo, da akvarij kupujemo, ker imamo radi živali, zato upoštevamo predvsem njihove potrebe. Običajno akvarij postavimo tako, da najprej izberemo ribe, ki jih želimo imeni, nato pa postavitev dekoracije in akvarij prilagodimo njim.
Najbolj idealno mesto za postavitev akvarija je severni del hiše, proč od okna, brez direktnega vpada sončne svetlobe. To ne pomeni, da v drugih sobah ne moremo imeti akvarijev, nasprotno, akvarij lahko imamo v čisto vsaki sobi, nekatere manjše postavitve pa imamo lahko celo na okenski polici. Problematična mesta so v neposredni bližini grelnih teles, mesta, kjer je akvarij za daljše obdobje izpostavljen soncu, bližina kuhinjske nape, mesta z veliko hrupa, kotički, kjer so akvariji skriti dostop do njih pa otežen.
Sončna svetloba je problematična zato, ker se akvarij lahko pregreva, istočasno pa spodbuja rast nezaželenih alg. Toda, če se zavedamo težave, lahko vdor sončne svetlobe enostavno preprečimo z zavesami ali žaluzijami. Nekaterim ribam pa pregrevanje vode s soncem ter rast alg zelo ustreza, zato akvaristi akvarije s specifičnimi vrstami namerno postavljajo na okenske police ali v bližini oken. Vsekakor to ne velja za povprečne prebivalce slovenskih akvarijev, zato se postavitve blizu oken odsvetuje. Prav tako začetnikom odsvetujem, da akvarij namestijo na ostala problematična mesta.
Ko hodimo po stanovanju izberemo tisti prostor, ki nam omogoča, da vanj postavimo čim večji akvarij. Pri tem bodimo pozorni, da lahko vsaj z ene strani vanj nemoteno dostopamo, saj je to zelo pomembno med čiščenjem. Akvarij postavimo v višini oči, pri tem upoštevamo, ali bomo pred njim več časa preživeli stoje ali sede. Ne pozabimo, da potrebujemo tudi prostor za tehniko, zato je dobro, če je v bližini akvarijev vtičnica.
Elektriko oziroma podaljšek moramo postaviti proč od vode in če je le mogoče jo namestimo višje od vodne gladine. Pri tem nam bo prišlo prav malo iznajdljivosti in močno lepilo.
Ko izberemo prostor, ga dobro premerimo. Mere, ki jih dobimo uporabimo za nakup akvarija. VEDNO IZBEREMO NAJVEČJI AKVARIJ, KI GA LAHKO SPRAVIMO V PROSTOR. Minimalen volumen, ki se priporoča začetnikom je od 80 do 100 litrov, če se boste odločili za več, pa toliko bolje. Imejmo v mislih tudi to, da akvarij potrebuje primerno stojalo ali omaro, ki bo podpirala vso težo. Akvarijske omarice ali stojala lahko kupimo, z malo iznajdljivosti pa si jih lahko naredimo sami. V skrajni sili lahko akvarij postavimo tudi na tla, toda ta opcija ni najbolj optimalna, saj ribe v takšnih postavitvah lahko opazujemo le v primeru, da pred akvarijem ležimo ali sedimo na tleh.
Akvariji so lahko standardnih dimenzij, ali pa so izdelani po naročilu. Pri standardnih dimenzijah lahko poleg steklenih posod najdemo tudi akvarijske komplete. Ti so med začetniki zelo priljubljeni, žal pa običajno niso najboljša izbira. Saj vsebujejo osnovni filter ter osnovno osvetlitev, kar se običajno izkaže kot neprimerno, zato je opremo potrebno nadgraditi. Večina izkušenih akvaristov se zato namesto kompleta odloči za nakup stekla (akvarijske posode), tehniko pa nabavijo naknadno.
Prednost nakupa »golega« akvarija je v tem, da ga lahko popolnoma prilagodimo svojim potrebam. Oblika akvarija močno vpliva na število prebivalcev, ki jih lahko vanj naselimo, začetnikom se priporoča, da se odločijo za nakup klasičnih akvarijev, ki so standardnih dimenzij.
O tem, kako oblika akvarija vpliva na naselitev organizmov si lahko preberete tukaj.
Transport je pogojen z velikostjo akvarija, manjše posode lahko brez težav naložimo na sedeže avtomobila, pri večjih pa moramo biti malo bolj iznajdljivi. Včasih je dobro, da razmislimo tudi o možnosti, da najamemo kombi ali pa se pri prodajalcu pozanimamo o možnostih dostave na dom. Pri prevozu nam bodo prav prišle odeje, različne podloge in pene. Manjši akvariji so običajno zapakirani v škatle, pri takšnih takšnih je transport zelo enostaven. Pri golem steklu pa moramo biti pozorni, da zaščitimo stranice ter robove. Vozimo počasi in se izogibamo nenadnim tresljajem ali zaviranju, to velja predvsem v primeru, da akvarij vozimo v prtljažniku. Zelo velike akvarije pa lepimo kar na licu mesta. Pri prenašanju akvarija prosimo za pomoč, posebej, če gre za večje posode.
Pri nakupu rabljenih akvarijev moramo biti pozorni na prožnost silikona, najbolje je, da kupimo akvarij v katerem je še vedno voda. Če te možnosti nimamo, potem dobro pogledamo spoje in se za nakup ne odločimo, če v silikonu opazimo anomalije, kot so zračni mehurčki. Prav tako nakup ni varen, če ima akvarij počeno šipo.
To je projekt, ki zahteva enega ali več ljudi, vse pa je odvisno od velikosti akvarija in čez koliko stopnic je potrebno nesti posodo. Prazen 900 L akvarij ima lahko 200 kilogramov ali več! Zato je dobro razmisliti tudi o najemu dvigala ali podobnih pripomočkov. Dobro je, da imamo že pripravljeno stojalo, kamor bomo akvarij postavili. Če ima posoda spodaj ograjen plastični rob, potem ne potrebuje dodatne podloge, pri akvarijih brez robov pa je dobro, da na stojalo damo podlogo. To so lahko specialne pene, ki jih kupimo v akvarističnih trgovinah ali pa plošče iz stiropora. Njihova funkcija je, da se teža lepo porazdeli po podlagi, kar prepreči, da akvarij kasneje poči ali spusti.
Najmanj dela bomo imeli, če bomo izbrali organizme, ki potrebujejo takšno vodo, kot jo imamo na pipi. Nekatere ribe zrastejo zelo velike, zato potrebujejo večje akvarije, tudi to upoštevamo takrat, ko izbiramo prebivalce za novi akvarij. Pred nakupom živali je potrebno obvezno testirati vodovodno vodo, tako bomo spoznali njene osnovne parametre. V primeru, da ti ne odgovarjajo organizmom, ki jih želimo, bomo morali razmisliti o pripravi vode, iskanju primernega izvira ali nakupu ustekleničene vode. Vsaka riba ima svoje zahteve, zato je dobro, da se pred nakupom o njih dobro poučimo.
Na splošno velja, da so za začetnike primerne robustne in nezahtevne ribe, ki dopuščajo osnovne začetniške napake. To so na primer navadne cebrice (Danio rerio), kardinalke (Tanichthys albonubes), moliji (Poecilia sp.), mečki (Xiphophorus sp.), hokejistka (Thayeria boehlkei), Ognjeni ostrižnik (Thorichthys meeki) in številne druge.
Dobro ribo za začetnika odlikuje neizbirčnost pri hrani, odpornost na nihanje temperatur ter neobčutljivost na hitre spremembe pH vrednosti. Toda pozor, tudi najbolj odporne ribe ne prenašajo zastrupitve s škodljivimi snovmi, ki jih najdemo v vodi. Zato se pred nakupom rib dobro izobrazimo o osnovah akvaristike!
Včasih se akvaristi odločimo za organizme, ki jim voda iz naše pipe ne ustreza. V tem primeru moramo vodovodno vodo ustrezno pripraviti. To naredimo vsaj en dan prej pred menjavo vode, včasih pa priprave trajajo tudi dlje časa. Običajno vodo pripravljamo s pomočjo osmozne vode, mineralov, taninskih kislin in drugih tonikov, ki jih dodajamo po potrebi. Ker je priprava akvarijske vode tako obširna tema, v tem poglavju o njej ne bomo razpravljali, kljub temu pa lahko omenimo, da je za začetnika najbolj enostavno, da izbere organizme, ki potrebujejo takšno vodo, kot jo ima na pipi. V tem primeru priprave vode praktično niso potrebne razen v primeru, ko sumimo na uporabo klora, povišanje nitratov ter prisotnost težkih kovin. Vse omenjene sestavine lahko iz vode uspešno odstranimo tako, da vodo vsaj dva dni prej natočimo v vedra in jo filtriramo preko aktivnega oglja in zeolita. Na trgu obstaja veliko tekočin za optimizacijo akvarijske vode. Običajno so vse namenjene temu, da iz vode odstranijo klor ter težke kovine, mnoge pa imajo tudi dodatke, ki ščitijo ribjo sluznico pred stresom, ki lahko nastane med menjavami vode. Vprašanje je, koliko te tekočine res pomagajo, vsekakor pa ribam ne škodujejo.
Ko izberemo organizme, ki jih bomo gojili, je čas, da naredimo načrt, kako bomo akvarij opremili. Najprej razmislimo o filtraciji, filter je srce akvarija, poznamo veliko različnih načinov filtriranja in različne vrste filtrov. Pri tem moramo vedeti, da ni vsak filter primeren za vsak akvarij. Nekateri akvarijski sistemi delujejo tudi brez filtra, vendar takšne sisteme začetnikom odsvetujem. Pri nakupu akvarijskega kompleta se začetniki pogosto srečajo z notranjimi enodelnimi filtri, ki pa so običajno veliko premajhni, zato potrebujejo nadgradnjo. Običajno to naredimo tako, da kupimo novi filter. Nekateri stare filtre zavržejo, drugi pa se odločijo, da bodo obdržali oba. To, da imamo v akvariju dva filtra sploh ni slaba ideja, saj v primeru, da se en pokvari, drugi še vedno dela, kar zmanjša možnost pogina. Začetnikom se svetuje uporaba preprostih in zanesljivih zunanjih filtrov, ki jih napolnimo s kakovostnim biološkim filtrirnim materialom, kot je na primer sintrano steklo. Grelec vedno namestimo tako, da ogrevana voda kroži po celotnem akvariju. Zračne črpalke in kompresorji običajno niso primerni, zato se njihov nakup ne izplača, razen v primeru, ko z njimi poganjamo filtre. Akvarijsko tehniko skrijemo za akvarijsko ozadje, ali pa za dekoracijo. S skrivanjem tehnike pričaramo naraven videz akvarija.
Pri bolj zahtevnih postavitvah je dobro, da si pred postavitvijo dekoracije in tehnike narišemo skico. Ta nam bo v pomoč pri iskanju primerne dekoracije in pri izbiri rastlin.
Ko smo naredili načrt akvarija, je čas, da gremo po nakupih. Kupimo samo tiste stvari, ki jih potrebujemo, tudi, če nas prodajalci želijo prepričati drugače. Prav v tem je čar dobrega načrta in skice. Tehnika, ki jo izberemo naj bo kakovostna, svetujem, da nikoli ne varčujete pri izbiri luči, peska in filtrirnih materialov, saj se na dolgi rok takšno varčevanje ne izplača. Bolje je, da privarčujemo na dekoraciji, ki jo lahko naberemo v naravi. O tem ali je dekoracija iz narave primerna za akvarije ali ne, je veliko debat. Sama uporabljam kupljeno in domačo dekoracijo. Priznati moram, da med njima ne opazim bistvenih razlik. Je pa res, da mora biti akvarist pri nabiranju materialov iz narave pozoren na veliko stvari, ter upoštevati dejstvo, da vsak kamen ali les ni primeren za uporabo v akvariju.
Več o pripravi in nabiranju domače dekoracije si lahko preberete tukaj.
V primeru, da bodo v akvariju rastline, ne pozabimo na hranilno podlago, ki jo damo pod pesek. Prav tako rastline potrebujejo primerno svetlobo, večina akvarijskih luči, ki so vključene v osnovni paket ne zadostuje potrebam bolj zahtevnih rastlin, zato potrebuje nadgradnjo.
Začetniki naj izbirajo med nezahtevnimi in hitrorastočimi rastlinami, kot so trdi rogolist, baocopa, najas, valisinerija, kriptokorine, vodoljube in trdolistke (anubias). Rastline sadimo v šopih, manjše sadimo spredaj, večje sadimo zadaj in pri tem upoštevamo naravno razporeditev.Nekatere rastline uspešno rastejo tudi na lesu ali kamenju, z njimi pričaramo zelo naravne postavitve. Kupljene rastline so običajno posajene v košaricah za substrat pa jim služi steklena volna. Preden rastlino posadimo jo moramo vzeti iz košarice, odstraniti stekleno volno ter jo dobro sprati pod tekočo vodo. Korenine odrežemo s škarjami in jih skrajšamo na dolžino 1 cm. Rastlino posadimo v pesek na globino, tako globoko kot zahteva. Mnoge rastline, kot je na primer anubias veliko bolje uspevajo pritrjene na les, saj ne marajo, da so zakopane v pesku, trdi rogolist pa moramo pokopati čimbolj globoko in ga po potrebu tudi obtežiti s kamenjem. Valisinerije in kriptokorine sadimo le do začetka čaše. Poleg naštetih pa poznamo tudi plavajoče rastline. Teh ne sadimo v podlago, ampak jih pustimo, da plavajo po gladini. Poseben izziv predstavljajo rastline, ki so gojene na gelu. Te lahko včasih začetnikom predstavljajo malo težav, saj so zelo majhne, zaradi majhnosti pa so bolj občutljive na nenadzorovane izbruhe alg, ki so pogosti v novih sistemih.
Ko v akvarij postavimo vso tehniko, dekoracijo in nasadimo rastline, je čas, da vanj nalijemo vodo in zaženemo filtre. Luč naj bo prižgana od 8 do 14 ur na dan, filtri pa naj delujejo neprestano, izklapljanje filtrov lahko povzroči pogin rib. Pred naselitvijo prvih rib se mora v akvariju vzpostaviti biološko ravnovesje več o zagonu akvarija si preberite v naslednjih člankih.
Navidezna utečenost
Biološki zagon akvarija je najpomembnejši del pri zagonu novih akvarijev, toda prav tukaj se začetnikom največkrat zalomi, saj jim zmanjka znanja in potrpežljivosti. Včasih med zagonom novih akvarijev izbruhnejo težave, kot so alge, proteinski film, cianobakterije in podobne stvari. Ko se to zgodi je zelo pomembno, da se začetnik ne prestraši. Bakterije v akvariju delajo kot majhne tovarne in ko bodo z delom končale, bo akvarij primeren za naselitev rib. Čisto na začetku lahko v akvarij naselimo majhne polže, kot so korenčice, svitki in melanije, saj nam bodo pomagali pri zagonu akvarija ter nadzirali morebitne izbruhe alg. V več kot 80% se v novih sistemih po parih dneh začnejo pojavljati rjave alge, čeprav so na prvi pogled videti zelo grozno, naj vas ne bo strah, saj bodo izginile takoj, ko se bo stanje v akvariju umirilo.