SINDROM MLADEGA AKVARIJA

Postavili smo akvarij, vanj nalili vodo in zdaj čakamo, da se v njem vzpostavi biološko ravnovesje. V takem akvariju se dogajajo vidne in nevidne spremembe, ki so značilne za sisteme, ki so mlajši od enega leta. Sem sodijo pojavi različnih alg, sluzi ter povišane vrednosti dušikovih spojin. Mnogi začetniki se tega prestrašijo in se težav želijo rešiti na silo. V resnici pa ti pojavi niso nič strašnega, saj so del normalnega akvarijskega cikla.

V sistemih, kjer se cikel ne zaključi, opazimo, da se sindromi pojavijo kasneje in trajajo dlje časa. Vedno pa izginejo sami od sebe nekje četrti ali peti teden po vzpostavitvi dušikovega cikla. Akvarij, ki v času vzpostavljanja biološkega ravnovesja ni doživel niti en sindrom mladega akvarija, je zelo redek pojav. Običajno takšne akvarije povezujemo s pojavom navidezne utečenosti.

Več o tem fenomenu si lahko preberete na tej povezavi.

Časovno je zelo težko opredeliti, koliko časa trajajo posamezni sindromi in vzpostavljanje biološkega ravnovesja v akvariju, saj je vsak sistem zgodba zase, akvaristi, ki procese dobro poznajo, pa lahko sindrome preprečijo ali pospešijo. Če predpostavimo, da smo za model vzeli šolski primer vzpostavljanja biološkega ravnovesja v akvariju, potem si sindromi sledijo nekako tako:

Dan 0 do 3: Motna voda, ki je posledica neopranega peska. Na dan 0 dodamo ribjo hrano in opazujemo, kaj se z njo dogaja. Začetniki običajno ta korak spustijo, ali pa akvarij prve dni premalo hranijo. Uporabimo poceni in nekakovostno hrano, ki vsebuje veliko žit in ribjo moko, količina pa naj bo takšna kot da bi z njo nahranili ribe. Priporočam, da hrano postavite na vidno mesto, tako boste lahko sproti spremljali kaj se z njo dogaja.

Dan 3 do 14: Pojav sluzi na koreninah, pesku, dekoraciji in ribji hrani. Predvsem je pomembno, da delovanje bakterij opazimo na hrani, če hrana že 7 dni ostaja nespremenjena, potem je to znak, da bakterije še niso začele delovati. V tem primeru preverimo sestavine in deklaracijo hrane. Včasih se zgodi, da je razmerje med ogljikovimi hidrati in beljakovinami neugodno, kar povzroči, da ogljikove bakterije enostavno ne morejo razbiti molekule beljakovin, saj jim zmanjkuje energije. Dušikove bakterije pa ne pridejo do dušika, ki je vezan v beljakovinah, saj za razbijanje molekul potrebujejo pomoč ogljikovih bakterij. To je resna težava, saj se zaradi tega fenomena ogljikov in dušikov cikel ne moreta vzpostaviti. Pomagamo lahko tako, da z beljakovinami bogato hrano menjamo s cenejšo, ki vsebuje več ogljikovih hidratov, ali pa v vodo dodamo čajno žličko sladkorja. SLADKOR DODAMO LE V PRIMERU, ČE SEDMI DAN NA HRANI ŠE NE OPAZIMO BAKTERIJSKE AKTIVNOSTI (ZNAKOV RAZGRADNJE)!

Dan 5. Na gadini se pojavi proteinski film ali pena. Odlično, to je znak, da ogljikove bakterije opravljajo svojo nalogo. Iztok filtra usmerimo v gadino vode, če je plast debela pa si pomagamo s papirnato brisačo.

Dan od 5 do 14. S testerji že lahko izmerimo prve koncentracije amonijaka. Če v teh dneh amonijak ni prisoten izmerimo še nitrite in nitrate. V primeru, da je tudi njihova koncentracija enaka nič, lahko sumimo, da se dušikov cikel še ni začel. Delovanje dušikovega cikla spodbudimo z vnosom beljakovin ali sečno kislino v kristalih.

Dan 14. Je zelo ključen, saj vam bo večina akvaristov rekla, da je akvarij pripravljen za naselitev rib. To žal v večini primerov ne drži, saj v akvariju še ni vzpostavljen dušikov cikel. Zelo pomembno je, da v tem obdobju začnemo redno spremljati koncentracije amonijaka (NH3/NH4), nitritov (NO2) in nitratov (NO3).

Dan od 15 do 60. Gre za zelo občutljivo obdobje v katerem lahko s testi spremljamo spremembe v koncentraciji dušikovih spojin. Od dneva 0 do 17 narašča koncentracija amonijaka, ki začne padati 20. dan. 16. dan že lahko izmerimo prve koncentracije nitritov, ki naraščajo vse do 25. dneva. V obdobju od 25 do 60 dni pa lahko spremljamo spremembe v koncentracijah nitratov. 50. dan menjamo 50% vode in 60. dan naredimo teste za vodo. Če so vrednosti amonijaka in nitritov enake nič, nitrati pa v mejah dovoljenih vrednosti (NO3 pod 10 mg/L), potem je naš akvarij pripravljen na prve prebivalce.

Po 60. dnevu. Akvarij je še vedno mlad in nestabilen, končno biološko ravnotežje pričakujemo po enem letu, zato se v tem obdobju pogosto srečujemo z različnimi pojavi alg. Vsaka vrsta alge se pojavi z razlogom, saj nekatere dajejo prednost nitratom, druge pa obožujejo fosfor. Včasih je za pojav alg kriva samo nepravilna kombinacija svetlobe in rastlin. Pomembno je, da pri izbruhu alg ne paničarimo in zadeve ne rešujemo agresivno z razdiranjem akvarija, pranjem peska in podobnimi metodami. Če se le da jih odstranimo ročno ali s pomočjo algojedcev, pri tem nam bodo pomagali različni polži in ribe. Pri nakupu algojedih živali imejmo v mislih njihovo odraslo velikost, saj je neetično, da ribo, ki potrebuje vsaj 300 litrski akvarij zapiramo v 50 litrsko posodo. Kljub pomoči, ki nam jo bodo ponudili algojedci, pa je še vedno najboljša metoda za zatiranje alg znanje. Če poznamo razlog za njihov pojav jih lahko odpravimo brez večjih invazivnih posegov v sistem.

KAJ JE MLAD AKVARIJ?

To je vsak sistem v katerem biološko ravnovesje še ni vzpostavljeno, vzpostavljanje tega pa običajno traja eno leto. V tem času v njem potekajo številni biokemijski procesi za katere so odgovorni mikroorganizmi, predvsem ogljikove in dušikove bakterije. Ti procesi so lahko vidni s prostim očesom ali pa jih lahko izmerimo s posebnimi testi za testiranje vode. Ker gre za različne pojave, ki so značilni za novo postavljene akvarije, jih zaradi lažje interpretacije imenujemo sindromi mladega akvarija, SMA. Običajno se pojavijo prvi dan, ko v akvarij nalijemo vodo in trajajo 60 dni, oziroma do vzpostavitve uravnoteženega dušikovega cikla. Časovno je težko reči, kdaj se dušikov cikel vzpostavi, saj je vsak akvarij zgodba zase, zato je zelo pomembno, da poznamo kemijske in biološke procese, ki pri tem sodelujejo. V primeru, da dušikov cikel ni stabilen, se sindromi lahko vlečejo več let, ta pojav opazimo predvsem v akvarijih, kjer akvaristi zaradi neznanja akvarij čistijo preveč agresivno.

Zanimivo je, da si sindromi v novo postavljenih sistemih običajno sedijo po vrstnem redu. Najprej se pojavi mlečno bela ali motna voda, ki ji sledi proteinski film. Kmalu za tem lahko izmerimo prve vrednosti dušikovih spojin kot sta amonijak in nitrit. Nato sledi pojav rjavih alg. Verjetnost, da se bo nekaj podobnega dogajalo v vašem akvariju je precej visoka, kljub temu pa se občasno zgodi, da sistem kakšno fazo enostavno preskoči. Na primer sindrom bele vode preprečimo tako, da že ob zagonu akvarija dodamo zadostno količino koristnih bakterij, ki poskrbijo za takojšnje delovanje filtracije.

SINDROMI MLADEGA AKVARIJA in KAKO UKREPAMO

MOTNOST VODE

Mlečno bela, rumena ali siva voda se pojavi v vsakem na novo postavljenem akvariju in je posledica različnih vzrokov. Če se pojavi takoj, ko v akvarij natočimo vodo in izgine v roku nekaj ur, je to znak, preslabo opranega peska. V takšnem primeru se svetuje, da v filtru uporabimo filtrirne materiale, ki nase vežejo silikate, težke kovine in fosfor. Zelo učinkovita za to nalogo sta oglje, zeolit in specialna smola za odstranjevanje silikatov. Pomagajo pa tudi različni preparati za pripravo akvarijske vode, ki nevtralizirajo težke kovine ter klor. Pojav lahko traja več dni, zato v primeru, da se voda kljub uporabi posebnih filtrirnih medijev in preparatov še vedno ne zbistri svetujem menjavo vode.

Kadar pa se motna voda pojavi nekaj dni po postavitvi akvarija, pa je to posledica razcveta ogljikovih bakterij. Takšna motnost traja nekaj dni ali celo nekaj tednov. Izgine, ko se bakterijske kolonije naselijo po podlagi in filtru. V tem primeru akvarij pustimo pri miru in čakamo, da se voda zbistri sama od sebe. Največja napaka, ki jo lahko naredimo je, da v tej fazi menjamo vodo. Pojav preprečimo, če že v startu uporabimo aktivni biološki material iz starega akvarija, preparate, ki vsebujejo koristne bakterije ali aktivni mulj iz filtra. Včasih se mlečna voda pojavi tudi v starih sistemih, v tem primeru gre za porušenje biološkega ravnovesja, ki je posledica preobilnega hranjenja, prepogostih menjav vode, zanemarjenih filtrih in prehitrih ali prepogostih spremembah parametrov. V tem primeru moramo nujno menjati vsaj 80% akvarijske vode ter dodati pripravke s koristnimi bakterijami in aktivacijskimi encimi, ki pospešijo razkrajanje organskih snovi.

PENA

Pena, ki se pojavlja v okolici vodnega curka pri iztokih filtrov je lahko posledica presežka beljakovin v vodi. Običajno nastane takrat, ko ogljikove bakterije pričnejo s primarno razgradnjo organskih spojin in iz njih izločajo beljakovine. Na tej stopnji se njihova razgradnja še ni začela. Glavni vir beljakovin so poginule živali, odmrli deli rastlin, ribja hrana, tekočina, ki nastane pri odtajanju zamrznjene hrane in komponente v nekaterih hranilnih podlogah za rastline. Beljakovine se povezujejo z zračnimi mehurčki, ki nastajajo med mešanjem vode, to povzroča peno. V novo postavljenih akvarijih je to dober znak, saj nakazuje, da se bo kmalu začela razgradnja beljakovin, kar naznanja začetek dušikovega cikla, ki je potreben za pravilno delovanje akvarija. Ukrepanje v tem primeru ni potrebno. V primeru, da se večje količine pene pojavijo v utečenih sistemih, pa je nujno potrebna takojšnja menjava vode. Dobro je da med menjavo poiščemo vzrok, to je lahko prevelika količina odmrle rastlinske mase, poginula riba ali prevelika količina hrane.

PROTEINSKI FILM

Proteinski film nastaja v utečenih in ne utečenih akvarijih, njegov nastanek pa povzroča bakterijska aktivnost ali maščobe v hrani. V novih sistemih se običajno pojavi med petim ali sedmim dnevom. Najlažje ga opišemo, kot olju podoben madež, ki se ustvari na gladini. Sestavljajo ga maščobe, voski, lipidi in beljakovine. Povezan pa je z začetkom dušikovega cikla in nastankom amonijaka. V prvih dneh je plast običajno zelo tanka in komaj opazna, nato pa se zgosti in ustvari gosto ter debelo prevleko, ki ovira pretok plinov in svetlobe. Če takšno plast predremo, lahko opazimo, da ima voda pod njo izrazit vonj po amonijaku. Če bi proteinski film pustili pri miru, bi izginil peti ali šesti mesec po zagonu akvarija, toda običajno njegov pojav preprečimo ter s tem zmanjšamo njegov negativni vpliv na sistem. To naredimo tako, da iztoke filtra usmerimo v vodno gladino, kar povzroči mešanje vode in preprečuje, da bi maščobe ustvarile proteinsko plast. Nekateri proizvajalci akvaristične opreme za ta namen ponujajo tudi specialno napravo imenovano sesalnik gladine ali skimer. Zelo uspešno pa je tudi odstranjevanje s papirnatimi brisačami.

ZAČETEK DUŠIKOVEGA CIKLA

e povezan z delovanjem ogljikovih bakterij, prav zato lahko pred nastankom prvih dušikovih spojin opazujemo pojav bele vode, pene ter proteinskega filma. Kot že ime pove, se hranijo z ogljikom, prednost pa dajejo preprostim ogljikovim spojinam, kot so sladkorji in ogljikovi hidrati. Ko teh zmanjka, se lotijo razgradnje maščob in beljakovin. Nekateri kot začetek dušikovega cikla upoštevajo belo vodo. Čeprav testi najbrž še ne bodo pokazali dušikovih spojin, lahko z gotovostjo rečemo, da se je v akvariju začelo nekaj dogajati. Motna voda je posledica ogljikovih bakterij, ki koristijo v vodi raztopljene sladkorje. Kmalu po tem se pojavi proteinski film ter pena. Bakterije se razgradnji maščob in beljakovin izogibajo, tako dolgo, kolikor je le mogoče, saj je njihova razgradnja energijsko zelo potratna. Prav zato se te snovi nabirajo in kopičijo na vodni gladini. Maščobe ustvarjajo olju podobno past, ki vsebuje tudi ne vodotopne beljakovine, vodotopne beljakovine pa se pomešajo z vodo in kisikom, kar ustvari peno. Beljakovine poleg kisika in ogljika vsebujejo tudi dušik, ta je pomemben element, ki sproži dušikov cikel. Razgradnja beljakovin se lahko začne le v primeru, ko so kolonije ogljikovih bakterij dovolj močne in so imele dovolj hrane v prvi fazi, predvsem preprostih sladkorjev, kot so škrob in sladkor. Šele dovolj močna kolonija ogljikovih bakterij lahko razkroji beljakovine in prične prvo fazo dušikovega cikla, ki je povezana z nastankom amonijaka.

POMEMBNO! Ogljikove bakterije za svoje delovanje potrebujejo preproste ogljikove spojine, saj le tako lahko začnejo z razgradnjo beljakovin, ki je ključna za začetek delovanja dušikovega cikla. Preproste ogljikove spojine v akvarij najlažje vnesemo s pomočjo poceni ribje hrane, ki vsebuje velik delež žit ali pšenične moke.

Če je hrana, ki jo uporabljamo vsebuje preveč beljakovin, potem lahko pride do navidezne utečenosti, kot se je to zgodilo v akvariju iz prakse na tej povezavi.

Za dodatno branje priporočam članka:

Navidezna utečenost

Dušikov cikel

NARAŠČANJE AMONIJAKA (NH4)

Koncentracijo amonijaka merimo s posebnimi testi za testiranje akvarijske vode. Prve nizke koncentracije pričakujemo že nekaj dni po dodajanju koristnih mikroorganizmov. Amonijak nastaja s pomočjo ogljikovih ter dušikovih bakterij, ki razkrajajo beljakovine. Ogljikove bakterije poskrbijo, da se iz beljakovin porabi ogljik. To povzroči njihov razpad na manjše aminokisline, nadaljnja bakterijska aktivnost pa povzroči amonifikacijo aminokislin oziroma nastanek amonijaka. V vodnih okoljih ta nastopa v dveh oblikah, NH4 (amonijak) in NH3 (amonij) za oba pa je značilno, da imata oster vonj in sta zelo strupena vsem organizmom. V tej fazi je zelo pomembno, da v akvariju še ni organizmov, saj ima zastrupitev dolgoročne posledice na večino rib. Pri novo postavljenih akvarijih, ki so brez organizmov v tej fazi vode ne menjujemo, saj mora koncentracija amonijaka doseči maksimalno koncentracijo, ki kasneje sproži naraščanje nitritov oziroma drugo fazo dušikovega cikla. V primeru, da se koncentracija amonijaka dvigne v že naseljenem akvariju, pa so nujno potrebne pogostejše in obilne menjave vode, ki včasih zahtevajo tudi 90% sveže vode na 12 ur.

NARAŠČANJE NITRITOV (NO2)

Je povezana s posebno skupino dušikovih bakterij, ki jih poznamo pod imenom Nitrosomonas sp. Te bakterije se hranijo z amonijakom, in ga pretvarjajo v nitrit. Ta je nekoliko manj strupen, a kljub temu še vedno zelo škodljiv vodnim organizmom. Nastajati začne, ko koncentracije amonijaka dosežejo maksimalne vrednosti. Takoj, ko v vodi zaznamo povišane koncentracije nitritov, bomo opazili, da koncentracija amonijaka začenja počasi padati. Če v tej fazi v akvariju nimamo naseljenih organizmov, potem menjavo vode enostavno preskočimo. V primeru, da se povišana koncentracija NO2 pojavi v vodi z ribami, pa so potrebne 70 do 90% menjave vode na dan oziroma po potrebi, pri čemer pazimo, da vrednost NO2 nikoli ne preseže 0.5 mg na liter.

NARAŠČANJE NITRATOV (NO3)

Takoj, ko koncentracije nitritov dosežejo vrh, začnejo delovati dušikove bakterije, ki jih uvrščamo v skupino Nitrobacter sp., njihova naloga je, da NO2 pretvarjajo v nestrupeni NO3, ki je glavni vir hranil za alge in nekatere rastline. Ribe so nanj različno dovzetne, nekatere vrste potrebujejo koncentracije okoli 0 mg/L, med tem ko druge brez težav prenašajo vrednosti do 50 mg/L. Povprečni akvarij ima vrednost nitratov med 5 in 10 mg/L, kar naj bi bilo primerno za večino akvarijskih rib in rastlin. Predvsem lastniki gosto zaraščenih rastlinskih akvarijev, se pogosto srečujejo z dilemo ali je bolje držati NO3 blizu 0 ali pa z nekoliko povišanimi vrednostmi tvegati pojav bolezni. Kakor koli, ko akvarij preide v fazo, kjer narašča koncentracija nitratov, je napočil čas za menjavo vode. To naredimo takoj, ko sta vrednosti NH4 in NO2 enaki 0 mg/L, vrednost NO3 pa večja od 10 mg/L. Če se povišana vrednost nitratov pojavi v že utečenem akvariju jo zbijamo z menjavo vode, večjim številom rastlin ali s pomočjo posebnih filtrirnih materialov.

RJAVE ALGE

Rjave alge oziroma diatomeje so enocelični organizmi iz družine, ki jo poznamo pod imenom kremenaste ali rumene alge. Za rast potrebujejo silikate (silicij), nitrate in fosfor. Raje imajo temne ter slabo osvetljene akvarije in se skoraj vedno pojavijo v času vzpostavljanja biološkega ravnovesja v novih sistemih. Njihov pojav je močno odvisen od koncentracije nitritov ter nitratov. Čeprav akvarij, ki so ga napadle izgleda katastrofalno, ni razloga za paniko, saj po nekaj tednih, ko se dušikov cikel normalizira izginejo same od sebe. Največja napaka, ki jo naredi večina začetnikov v tem času je, da panično presesavajo podlago ter uporabijo agresivna sredstva za odstranjevanje alg. S takim početjem rušimo naravno ravnovesje v sistemu, ki se je pravkar pričelo vzpostavljati. Starejše generacije akvaristov te vrste alg uporabljajo kot naravni indikator, ki nam pove, kdaj je primeren čas za naselitev prvih organizmov, saj izginejo takoj, ko dušikov in ogljikov cikel vzpostavita stabilno biološko ravnotežje. Včasih se diatomeje pojavijo tudi v že utečenih sistemih, takrat je razlog najpogosteje iztrošena akvarijska sijalka ali stara hranilna podlaga za rastline. Pri odstranjevanju te vrste alg si lahko pomagamo z različnimi vrsti polžev, jedo pa jih tudi vse vrste algojedih rib.

BELA SLUZ NA DEKORACIJI IN KORENINAH

Ogljikove bakterije pogosto oblikujejo kolonije v obliki belih, rdečih ali rumenih sluzi, ki največkrat prerastejo korenine včasih pa se lahko pojavijo tudi na pesku, kamenju ali na gladini. Čeprav sluz običajno obravnavamo kot cvetenje ogljikovih bakterij, gre v resnici za kolonijo različnih heterotrofnih mikroorganizmov, kot so glive, sneti, praživali in arheje. Pojavijo se zelo hitro, praktično takoj ob zagonu akvarija in so ključne za vzpostavitev dušikovega cikla. Začetniki jih najprej opazijo na koreninah, zelo pomembno je, da takšno korenino pustimo pri miru in da zadeva preneha s cvetenjem sama od sebe.

ZELENA VODA

V zelo redkih primerih se v mladem akvariju srečamo z zeleno vodo, gre za pojav prosto lebdečih alg, ki so posledica visokih nitratov in fosfatov. Pojav je zelo redek, saj zahteva specifično časovno usklajenost in ravno pravšnje razmerje med koncentracijo nitratov in fosfatov, k temu je potrebno dodati še močno osvetlitev. Kadar se srečamo s tem pojavom v mladem akvariju, se priporoča takojšnja, vsaj 60% menjava vode in zatemnitev akvarija za 5 dni.

OSTALE ALGE

Kmalu po vzpostavitvi dušikovega, ogljikovega in fosfatnega cikla se mora sistem stabilizirati, v tem času, ki običajno traja eno leto, lahko v akvariju izbruhnejo različne vrste alg in cianobakterij. Predvsem se dokaj pogosto pojavljajo črne in nitaste zelene alge. Delno se izbruhu alg izognemo tako, da že v startu zasadimo dovolj hitrorastočih akvarijskih rastlin.

Akvarijske rastline in alge so med sabo konkurenti, kadar rastline dobro uspevajo, imajo alge minimalno možnost za agresivno rast. Na primer slaba svetloba v akvariju vpliva na počasnejšo rast rastlin, kar izkoristijo diatomeje, ki najraje uspevajo v temnejših s hranili bogatih vodah. Bradate alge ne marajo ogljikovega dioksida, med tem ko ga rastline obožujejo. Prav poseben primer pa so cianobakterije, te največkrat uspevajo pri močni osvetlitvi v vodi, ki je zelo revna s hranili. Prav zaradi kompleksnosti alg sem se odločila, da jim bom v kratkem namenila poseben članek. Do takrat pa imejte v mislih, da je akvarij zelo krhek ekosistem zato je včasih bolje, da težave, ki se pojavijo v njem rešujemo z neagresivnimi metodami, ki vzamejo nekoliko več časa, a so na daljši rok bolj učinkovite.

KAKO SE IZOGNEMO SINDROMU MLADEGA AKVARIJA?

Temu se najbrž ne bomo mogli v celoti izogniti, lahko pa ga omilimo ali skrajšamo njegov čas trajanja. Pri tem nam bodo pomagale akvarijske rastline ter koristne bakterije. Če imamo možnost v novo postavljenem akvariju že prvi dan operimo gobo iz že delujočega filtra, to bo pospešilo vzpostavljanje biološkega ravnovesja in preprečilo pojav bele vode. Mulj, ki se bo posedel po pesku, pustite delovati vsaj dva tedna. Videz takšnega akvarija ne bo najlepši, se boste pa s tem dejanjem prav gotovo izognili pojavu bele vode in lažnemu biološkemu ravnovesju. Veliko število hitro rastočih rastlin bo preprečilo pojav alg. Na njih moramo misliti že pred postavitvijo akvarija ter jim urediti primerno podlago za rast in razvoj korenin. Za ta namen so na voljo različni tipi hranilnih podlag, soilov ter zemelj. Iztok filtra, ki je usmerjen proti gladini vode bo preprečil pojav proteinskega filma. Hrana s katero hranimo akvarij naj bo na bazi ogljikovih hidratov. To pomeni, da iščemo predvsem cenovno ugodne hrane, ki vsebujejo pšenično moko ali druge proizvode mlevske industrije. Količina hrane, ki jo dajemo v akvarij naj bo dovolj velika, saj premajhne količine ne bodo povzročile ustreznega odziva mikroorganizmov. V pomoč pa nam bodo tudi majhni »nezaželeni« polži, ki so v večini sistemov zaželeni kot komunalna služba in kontrola alg.

NASVET NAMESTO ZAKLJUČKA

Če je le mogoče s postavitvijo in zagonom akvarija ne prehitevamo, predvsem začetnikom priporočam, da si nabavijo kapljične teste za testiranje osnovnih parametrov vode. To so testi za ugotavljanje pH, GH, in KH vrednosti ter testi za ugotavljanje koncentracij amonijaka (NH3/NH4), nitritov (NO2) in nitratov (NO3). S testiranjem vode, ter poznavanjem procesov, ki se dogajajo v novo postavljenih akvarijih, lahko preprečimo pogine in bolezni rib. Okvirni čas, ki ga akvarij porabi za vzpostavitev biološkega ravnotežja je 60 dni. Toda imejmo v mislih, da ta številka lahko odstopa, prav zato je testiranje vode in razumevanje procesa ključnega pomena.