Logotip Alfa in Betta
0
0
0,00  0 izdelkov

V košarici ni izdelkov.

Luknjaste hiške?

Objavil: 
Tjaša Kvas
Čas objave: 
23.02.2023
Kategorija: 
Luknjičavost polžjih hišic je najpogostejša težava okrasnih akvarijskih polžev. Večina akvaristov meni, da je to posledica pomanjkanja kalcija, toda resnica ima včasih dve plati. V tokratnem prispevku: Kaj povzroča luknjičavost polžjih hišic?

Akvarijski polži so zaželeni v večini akvarijev, saj opravljajo pomembno funkcijo komunalne službe. Običajno niso zahtevni za gojenje, pa tudi glede hrane niso izbirčni. Prav zato večina akvaristov sploh ne pomisli, da bi jih lahko napadla kakšna bolezen. Toda, tudi polži lahko zbolijo. Njihova najpogostejša težava pa je luknjičavost hišk, ki ima lahko različne vzroke.

Polž Asolene spixi z zelo izrazito korozijo hiške, kjer so dobro vidne majhne luknjice in razjede.

Polžjo hiško prekriva tanka plast, pigmentov in beljakovin, ki jo imenujemo periostrakum, tvorijo jo le živi polži, zato pri praznih hiškah pogosto opazimo, da se luščijo. Njegova vloga je, da notranji del hiške, ki je izgrajen pretežno iz apnenca varuje pred korozijo. Glavno komponento predstavlja beljakovina konchiolin, ki jih sestavljajo različne vrste polisaharidov, kot je kolagen in hidroksipatit (Hydroxyapatite). Slednji je sestavljen iz pet atomov kalcija in treh atomov fosforja, njegova formula je Ca5(PO4)3(OH). Zato polž za izgradnjo hišice potrebuje hrano, ki ima ustrezno razmerje med kalcijem in fosforjem.

Črna plast periostrakuma, ki se lušči iz prazne hiške polža vrste Nerita melanotragus. Pri tej vrsti je periostrakum črn in bogat z melaninom.

RAZLOGI ZA LUKNJIČAVOST

1. Razmerje med kalcijem in fosforjem

Polži hranila in minerale dobijo iz hrane ali vode. Presežek ali pomanjkanje določenega elementa privede do korozije ter luknjičavih hišic. Zato je pomembno, da je razmerje med kalcijem in fosforjem 2:1, 70 do 90 mg/L kalcija in okoli 30 mg/L fosforja. Idealno razmerje med tema elementoma imajo jajčne lupine ter kosti.

Majhne luknjice, ki se pojavijo na hiški, so pogosto znak nepravilnega razmerja med kalcijem in fosforjem v prehrani.

2. Preveč ogljikovega dioksida

Ogljikov dioksid z vodo tvori ogljikovo kislino, ta reagira s kalcijem, ki je vezan v hišici. Najprej se učinek ogljikove kisline kaže v izgubi periostrakuma, polžja hiška postane bela, luknjice se pojavijo kasneje. Ogljikova kislina je običajno do polžjih hišic bolj agresivna v primerjavi z taninskimi in šotnimi kislinami, ki jih povezujemo s kislo vodo.

Polžja hišica, ki je izpostavljena preveliki koncentraciji ogljikovega dioksida najprej izgubi periostrakum.

3. Prekisla voda

Kisla voda ima na polžje hišice podoben učinek, kot ogljikova kislina, le da je v tem primeru največkrat krivec taninska ali šotna kislina. S pravilno prehrano, polži običajno v takšni vodi nimajo težav, saj jih periostrakum delno ščiti pred korozijo hišice.

4. Mehanska poškodba

Včasih se zgodi, da nam kakšen polž pade na tla, ali pa ga poškoduje plenilec. V idealnih pogojih se hišica zaraste, toda poškodba je vidna celo življenje.

Poškodovana in zaceljena polžja hišica.

Morda vas bo zanimalo tudi:

OH TI POLŽI! Ali so res nadloga, ali pa se od njih lahko kaj naučimo.

JABOLČNI POLŽI

Tjaša Kvas
Če vam je članek všeč, potem me lahko podprete tako, da mi častite kavo. Plačilo ni pogoj za obisk bloga, vsekakor pa bom vsake podpore zelo vesela.
Kupi mi kavo

Najbolj brano

17 januarja, 2022

Kategorija: 
Kalijev permanganat je črno škrlatni kristalni prah brez vonja. Uporabljamo ga za razkuževanje vodnih raztopin, akvaristične opreme, rib in rastlin.
Preberi članek
24 februarja, 2023

Postavili smo akvarij, vanj nalili vodo in zdaj čakamo, da se v njem vzpostavi biološko ravnovesje. V takem akvariju se dogajajo vidne in nevidne spremembe, ki so značilne za sisteme, ki so mlajši od enega leta. Sem sodijo pojavi različnih alg, sluzi ter povišane vrednosti dušikovih spojin.
Preberi članek
1 marca, 2023

Kategorija: 
Skalarka (Pterophyllum scalare) je ostrižnik, ki ga najpogosteje gojimo v akvariju, zaradi posebne oblike in karakterja je med akvaristi poznana kot kraljica. Vrsto je leta 1824 prvi opisal Schultze, kot akvarijsko ribo pa jo poznamo že 97 let.
Preberi članek
22 februarja, 2023

Kategorija: 
V primernem okolju ribe zelo redko zbolijo, saj jih pred povzročitelji bolezni ščiti močan imunski sistem ter sluz, ki prekriva kožo. Zaradi dobrega imunskega odziva, so pogosto okužene z različnimi povzročitelji bolezni, a ne kažejo znakov okužb, vse dokler niso izpostavljene močnemu stresu.
Preberi članek
17 februarja, 2023

Kategorija: 
Gupi je prav gotovo akvarijska ribica, ki jo pozna vsak akvarist. Odlikuje ga trdoživost, neobčutljivost, žive barve ter živahen in zelo priljuden karakter. Uvrščamo ga med živorodne zobate krapovce, ki jim poljudno pravimo živorodke.
Preberi članek
22 februarja, 2023

Kategorija: 
Ob vstopu v svet akvaristike, smo pogosto navdušeni nad pisanim svetom rib. Nekatere nas očarajo s svojimi barvami, druge z obliko telesa, tretje pa s karakterjem. Toda pri vsej tej živahni ponudbi, moramo upoštevati, da se vsi organizmi med sabo ne razumejo.
Preberi članek
23 februarja, 2023

Kategorija: 
Akvaristi smo glede zdravil precej omejeni, saj zdravstveno varstvo akvarijskih organizmov obvlada zelo malo veterinarjev, zdravila pa je težko dobiti. Zato smo odvisni predvsem od industrijskih pripravkov, ki jih ponujajo različni proizvajalci in so na voljo v specializiranih akvarističnih trgovinah.
Preberi članek
23 februarja, 2023

Kategorija: 
Sprehajamo se po gozdu in kar na enkrat pred sabo zagledamo čudovito korenino ali kamen. Sami pri sebi si mislimo, da bi se takšen kos čudovito podal našemu akvariju… Seveda pa nas takoj za tem preleti dvom.
Preberi članek
24 februarja, 2023

Postavili smo akvarij, vanj smo nalili vodo ter priklopili vso potrebno tehniko… Kaj pa zdaj. Zdaj je napočil čas, da akvarij zaženemo. Pogovorno rečemo, da akvarij »sciklamo«, izraz se nanaša na vzpostavitev bioloških ciklov hranilnih snovi.
Preberi članek
23 februarja, 2023

Kategorija: 
Planarije so ploščati črvi iz reda Tricladida, ki se deli na tri podrede, Maricola, Cavernicola in Continenticola. Taksonomija teh živali je zelo kompleksna, saj samo podred Maricola sestavljajo tri »super družine« in šest družin.
Preberi članek
cartchevron-downmenu-circlecross-circle