Če iščete majhno ribico iz kislih vod in ste začetnik, ki se želi preizkusiti v vzdrževanju mehko vodnega akvarija, potem je kresnička prava riba za vas. Zraste do 4 cm in se najbolje počuti v jatah, ki štejejo nad deset osebkov.
Latinsko ime je sestavljeno iz dveh besed, ki v dobesednem prevodu pomenijo »polovico znaka (signala). »hemi« je grška beseda, ki pomeni polovico. »gramma« pa je beseda, ki pomeni signal. Ime je dobila po oranžni telesni črti, ki je prekinjena na polovici. Lastnost opazimo le, če ribo dobro pogledamo.
Spada v družino karacinidov (Characidae) in je na prvi pogled podobna neonki, le da ima eno samo oranžno črto. Vrsta je endemična v porečju Rio Essequibo, ki se nahaja v Guyani. Divja populacija naj bi v naravi že izumrla, ali pa je lokacija v divjini živečih osebkov med domačini skrbno varovana. Na IUCN listo vrsta ni vključena, zadnji divji primerki pa so v Evropo prišli pred desetimi leti. V ujetništvu se goji stabilna populacija, kljub temu vrsti grozi izumrtje, saj jo iz hobija izpodriva bolj pisana neonka. To je malo krivično, saj se v primerno urejenem akvariju Hemigrammus erythrozonus lahko kosa z ostalimi tropskimi ribami.
Intenzivnost oranžne proge, je odvisna od kakovosti vode. Potrebuje čisto vodo brez prisotnosti NO3, s pH vrednostjo od 5.5 do maksimalno 7.5. Najbolje se počuti pri pH 6.5, nižji pH, ki je pod 5.5 pa jo stimulira k drsti. Skupna trdota naj ne presega 14°, KH pa naj bo blizu 0. Zaradi specifičnih parametrov se svetuje uporaba osmozne vode (RO). V filter damo šoto, za dekoracijo uporabimo različne vrste drevesnega listja, lubje, suho močvirsko travo, korenine, veje in ostale olesenele dele rastlin.
Ne mara svetle podlage, zato uporabimo temen pesek. V primeru, da je ta svetel, ga pokrijemo z drevesnimi listi. Pri gojenju te vrste vam bosta zelo pomagala članka:
Drevesno listje - Nabiranje in priprava drevesnega listja za akvarije
V naravi je riba naseljevala plitva gozdna območja z veliko organskega materiala, zato je voda obarvana s tanini nujna za dobro počutje te vrste. V takšnih plitvinah se je zadrževala med vodnimi rastlinami, zato tudi v akvariju poskrbimo, da bo akvarij gosto zaraščen.
Manjšo jato lahko uspešno gojimo že v akvariju s prostornino 60 L, seveda pa se bodo ribe bolje počutile, če je jata večja in imajo večji akvarij. Kombiniramo jih lahko z mirnimi talnimi ribami iz roda Corydoras ter miroljubnimi ostrižniki iz roda Apistogramma.
Drst poteka v rahlo kisli vodi. Samice so večje in bolj oble od samcev. Ikre odlagajo med mah ali druge drobnolistne rastline. Ker jih starši običajno pojedo, si moramo pomagati s pregradami in mrežami, zato je to dobro početi v drstnem akvariju. Priprava na drst ni zahtevna, saj se ob kakovostni hrani ter pravih parametrih hitro drstijo. Ikre se izležejo v enem dnevu, oziroma pri nižjih temperaturah v obdobju do 36 ur. Pri treh oziroma štirih dneh začnejo prosto plavati. Takrat jih začnemo hraniti. Prvo hrano predstavljajo enoceličarji, kot so parameciji in evglene, nato začnejo sprejemati večje živali, kot so mikro črvi. Če je le mogoče jih ne hranimo s solinskimi rakci. Mladice so prve dni občutljive na svetlobo, zato akvarij postavimo v temen prostor.
Pri hrani niso izbirčne, saj se hitro navadijo na večino komercialnih hran. K drsti jih spodbuja živa hrana. Občutljive so na vsebnost soli, zato moramo obvezno oprati vso hrano, ki izvirajo iz morske vode. Ko so vrsto preučevali v naravi, so opazili, da se prehranjuje z ličinkami, kozicami, črvi ter podobno mikrofavno. Redno grizljajo tudi rastline, zato je dodatek zelenjave nujen. Posebej rade imajo poparjeno listje koprive in regrata.
Kresnička prav gotovo spada med moje najljubše ribe, navdušila me je z intenzivno oranžno barvo ter njenim karakterjem. Želim, si, da bi se vrsta med akvaristi bolj razširila, zato jo priporočam vsem začetnikom, ki si želijo mehko vodni biotop.