Japonska sviloprejka je udomačena vrsta nočnega metulja, ki jo gojimo predvsem zaradi pridobivanja svile. Toda zadnje čase se ta zanimiva žuželka vse pogosteje znajde tudi na jedilniku naših domačih živali. Uporabljamo predvsem bube in gosenice. Žive so odlična poslastica za želve, plazilce ter večje ribe. Moka pa se pridobiva s sušenjem in mletjem metuljev, bub ali gosenic. Hranilna vrednost je odvisna od morfološke oblike živali, kar pomeni, da imajo metulji, gosenice in bube različne hranilne vrednosti.

Razvojni stadiji japonske sviloprejke.

Gosenice so odličen vir beljakovin ter vitamina B2, bogate pa so tudi z esencialnimi maščobnimi kislinami. Kemijska analiza gosenic je pokazala, da vsebujejo okoli 21% beljakovin in 13% maščob. Njihova slabost je to, da vsebujejo veliko vode.

Odrasle živali imajo nekoliko slabšo hranilno vrednost, saj vsebujejo več neprebavljivih vlaknin, toda tudi to je zelo koristna lastnost, saj surova vlaknina spodbuja prebavo ter pravilno delovanje črevesa.

Hranilna vrednost bub pa je najboljša. Buba je vmesni stadij med gosenico in metuljem, vsebuje malo vode in zelo veliko beljakovin. V povprečju kar 56%, kar pomeni, da gre za izredno močno beljakovinsko krmilo. Zakaj so bube tako bogate z maščobami in energijo? Zato ker vse te snovi potrebujejo za preobrazbo v odraslega metulja.

Ali ste vedeli, da?

Sviloprejke veljajo za zelo varno hrano, saj ne vsebujejo nevarnih parazitov in ne prenašajo bolezni, ki bi se lahko prenesle na druge živali ali človeka. Poleg tega so zelo čiste živali, zato ni možno, da bi se moka kontaminirala z iztrebki. Prav zato sviloprejke uporabljamo v nekaterih naših hranah Alfa in Betta.

Našli jih boste v hrani :

S špinačo in grahom https://alfa-in-betta.si/izdelek/alfa-in-betta-s-spinaco-in-grahom-50g/

Gurman https://alfa-in-betta.si/izdelek/alfa-in-betta-gurman-50-g/

Hrani s kakavom https://alfa-in-betta.si/izdelek/alfa-in-betta-hrana-s-kakavom-50-g-165-ml/

Za vse omenjene hrane je značilna visoka vsebnost beljakovin, kar pomeni, da vsebujejo nad 40% beljakovin, idealne pa so za vse rastlinojede ter mesojede ribe.

Pa še nekaj zanimivosti o sviloprejki.

• Življenjska doba teh živali je izredno kratka, saj celoten cikel od jajčeca do metulja traja nekje med šest do osem tednov. Odrasli metulji živijo le tri do deset dni.

• Gosenice so izredno požrešne, istočasno pa zelo izbirčne. Hranijo se le z listi murve. V svojem življenju požrejo okoli 25 gramov listov. Rastejo izredno hitro in v obdobju rasti svojo velikost povečajo kar za 80%.

• Ko so dovolj velike se zabubijo v svilen kokon. Svilo proizvajajo v obustnih žlezah. Če želimo proizvajati svilo, moramo kokon odpreti ter iz njega odstraniti bubo. Bube se kasneje obdržijo, ali pa se uporabijo za prehrano živali ali ljudi.

• V Aziji so sviloprejke že tisočletja zelo cenjene v prehrani ljudi in živali in imajo status udomačene vrste. Domače živali so tiste živali, ki so skozi neko zgodovinsko obdobje bile podvržene strogi selekciji ter procesu udomačitve, domestikacije.

• Odrasli metulji so zaradi procesa domestikacije izgubili pigment ter sposobnost letenja. Prvi zapisi o gojenju sviloprejk segajo v obdobje 5000 let pred našim štetjem.

• Odrasle živali živijo okoli tri do osem dni, v tem času se ne hranijo, saj nimajo ust. Njihova naloga je, da se sparijo ter odležejo jajčeca. Samec se lahko pari z večimi samicami, nato pogine od izčrpanosti. Samica pogine kmalu po tistem, ko izleže jajčeca.

• Prednik sviloprejke je tako imenovana divja sviloprejka (Bombyx mandarina).

• Sviloprejke smo nekaj časa gojili tudi v Sloveniji. Za ta namen smo uporabljali vrsto jamamaj (Antheraea yamamai). Svilogojstvo je bilo v Sloveniji popularno od 15 do 19. stoletja, nato pa se je opustilo, saj so umetni materiali, kot je najlon postali cenejši ter bolj dostopni. Ko so se svilogojnice zapirale, so metulje preprosto izpustili zato še danes na naših tleh od junija do septembra opazimo velike vešče japonskih sviloprejcev. Ti so za razliko od japonske sviloprejke odlični letalci, samce pa spoznamo po peresasto razraščenih tipalkah. Čeprav vrsta ni avtohtona, je neškodljiva in ne predstavlja nevarnost za okolje. Gosenice se prehranjujejo z listi murve, bukve in hrasta. Ker imajo bodice, niso primerne za prehrano.

Japonski sviloprejec (Antheraea yamamai), ki ga v poletnih mesecih lahko opazimo tudi pri nas.