Tridimenzionalno akvarijsko ozadje je dekoracija, katere namen je posneti rečni breg. Poleg estetske funkcije ima tudi druge številne pozitivne vplive na vodne organizme, saj jim zaradi razgibanega reliefa nudi zavetje, zaščito in hrano. Svoj namen tridimenzionalna ozadja dosežejo šele takrat, ko jih prerastejo rastline, mahovi in alge. Te nudijo zavetje številnim drobnoživkam kot so skakači (Collembola sp.), rakci dvoklopniki (Ostracoda sp.) in kiklopi (Cyclops sp.). Vse te drobne živali služijo kot odlična hrana za ribje mladice ter istočasno prispevajo k stabilnemu ravnovesju v akvariju.
Rastline na akvarijska ozadja lahko sadimo na dva načina. Prvi je ta, da že pri izdelavi planiramo luknje, ki bodo služile kot cvetlični lončki. Prednost je, da lahko v takšne odprtine damo hranilno podlago ali zemljo, zato lahko gojimo tudi bolj zahtevne rastline. Če smo se odločili, da bomo rastline gojili brez hranilne podlage, izbiramo med vrstami, ki jih lahko neposredno pritrdimo na kamen, beton ali les. Za ta način so primerne afriške trdolistke (Anubias sp.), praproti iz družine Microsorum sp., praproti iz družine Ceratopteris sp., praproti iz družine Bolbitis sp., Bucephalandra sp., Alga Cladophora aegagropila, Cryptocoryne sp., Hygrophila pinnatifida, Pogostemon helferi in druge.
Akvarijska ozadja lahko naredimo sami, pri tem si pomagamo z različnimi materiali. Poslužujemo se umetnih ali naravnih materialov, ki v vodo ne sproščajo strupenih snovi. Pri izdelavi betonskih ozadij uporabimo vodotopne akrilne barve za trde podlage, na primer barve za barvanje betona in kamna. Izogibamo se barv na osnovi topil ter barv v spreju. Nepravilno izdelano ozadje lahko povzroči pogin rib, poškoduje akvarij ali pa postane nefunkcionalno. Za pogin so običajno krivi neprimerni materiali. Takšni so na primer epoksidne smole in poliuretanske pene. Material ni toksičen takoj, to postane z leti. Epoksidne smole so znane po tem, da čez nekaj let v vodo začnejo sproščati škodljive ftalate, poliuretanske pene pa se začnejo drobiti in razpadati. Tudi siporeks ter podobni porozni in v vodi topni materiali, ki se prašijo ne sodijo v akvarij. Posebno pozornost moramo nameniti izbiri barv. Izbiramo le akrilne barve na vodni osnovi za katere proizvajalec garantira, da so v suhem stanju odporne na vodo. Barv, ki imajo na embalaži opozorilne simbole ne uporabljamo.
Betonsko ozadje izdelamo iz stiropora, za lepljenje uporabimo akvarijski silikon, s katerim ga tudi pritrdimo. Prednost takšnih ozadij je, da so videti zelo realistično, posebej, če se malo poigramo ter potrudimo pri izdelovanju tekstur kamenja in korenin. Tisti z malo spretnosti in smisla lahko naredijo zelo realistična ozadja, ki posnemajo naravne teksture in barve.
*** Cement = Je hidravlično vezivo, ki se v stiku z vodo spremeni v cementni kamen. Osnovna sestavina cementa je kamnina, pogosto se za ta namen uporabljata lapor ali apnenec. Zaradi prisotnosti apnenca betonska ozadja niso primerna za mehko vodne biotope.
*** Beton = cement + pesek ali mivka Potrebujemo: Stiropor Cement Barvo za beton na vodni osnovi Akvarijski silikon Nož ali vročo žico za rezanje stiropora
*1. Stiropor odrežemo na željeno dimenzijo, odrezana plošča nam služi kot osnova na katero lepimo različno oblikovane kose stiropora. Pomagamo si lahko tudi z rezbarjenjem osnovne plošče. Ko dobimo željeno obliko in smo z izgledom zadovoljni, pustimo en dan, da se stiropor dobro posuši.
*2. Po enem dnevu stiropor pripravimo na prvi nanos cementa. Ta mora biti tekoč, kot juha, da zapolni vse špranje. Počakamo en dan.
*3. Drugi nanos cementa naj bo bolj gost, počasi začnemo oblikovati željene strukture in zaribamo robove. Ko končamo, počakajmo en dan, da se cement posuši. Po potrebi ga pokrijemo z mokro brisačo ali pa ga vlažimo, da ne razpoka.
*4. Tretji nanos naj bo gost, po želji vanj dodamo mivko ali pesek – tako dobimo beton, ki zagotavlja večjo trdnost. Ta nanos naj bo gost in enostaven za oblikovanje. Po želji mu lahko dodamo barvo. Počakajmo en dan, da se posuši, po potrebi ga vlažimo, da preprečimo pokanje.
*5. Zadnji nanos predstavlja barva. To lahko nanašamo direktno ali pa jo mešamo z cementom.
*6. Posušeno ozadje v akvarij pritrdimo z akvarijskim silikonom, pri tem ne skoparimo in dobro zalepimo tudi robove, kjer se ozadje stika s steklom. Pustimo, da se suši vsaj dva dni, saj se silikon, ki je ujet med steklom in stiroporom suši počasneje.
*7. Akvarijsko ozadje lužimo. To pomeni, da ga vsaj 14 dni namakamo v vodi, ki jo filtriramo preko aktivnega oglja. Vmes vodo menjamo vsak drugi dan. S tem postopkom poskrbimo, da se iz ozadja izloči večino strupenih snovi, ki bi lahko škodovale ribam.
*8. Zluženo ozadje je pripravljeno za uporabo.
Slabost betonskih ozadij je njihova dolgotrajna izdelava, zato se nekateri akvaristi raje poslužujejo drugih metod. Nekatera ozadja lahko izdelamo v enem dnevu in so že isti dan varna za uporabo v akvariju brez luženja. Pri izdelavi ozadij vedno mislimo naprej, saj vsi materiali niso primerni za vsake ribe.
Iz debelega kosa stiropora lahko izrežemo teksture, ki jih nato zgladimo s pomočjo gorilnika. Na takšno podlago lahko nanesemo več slojev akrilne barve na vodni osnovi. Prednost takšnega ozadja je zelo hitra izdelava. Suho ozadje v vodi lužimo en teden. Slabost takšnih ozadij je, da na dolgi rok niso odporna na čiščenje, saj se krušijo in drobijo. Hkrati pa predstavljajo veliko nevarnost ribam, ki se hranijo s strganjem alg iz trdih površin. Somi oklepničarji takšna ozadja hitro uničijo. Prednost je, da so v vodi nevtralna in ne spreminjajo parametrov vode.
Ta sistem je zelo preprost in priljubljen. Takšno ozadje ne zavzame veliko prostora, videti je zelo naravno in je varno tudi za algojede ribe. Za izdelavo potrebujemo kamenje, pesek ali mivko, na dimenzije odrezano stekleno ploščo in akvarijski silikon. S silikonom premažemo ploščo in na njo pritrdimo kamenje, korenine, pesek itd. Pustimo da se posuši in suhega nalepimo v akvarij. Počakajmo dva dni, da se silikon posuši. Ozadje je uporabno brez luženja, če uporabimo nevtralno kamenje, to ne vpliva na kemijo vode. Podobno ozadje lahko naredimo iz šote ali kokosovih vlaken, takšna ozadja so še posebej primerna za ribe, ki potrebujejo kislo in mehko vodo s tanini ter huminskimi kislinami.
Drevesne praproti so tropske rastline iz reda Cyatheales. Za njih je značilno deblu podobno steblo z navidezno leseno teksturo. Ta debla režemo in iz njih izdelujemo plošče, ki jih uporabljamo predvsem pri izdelavi paludarijev. Njihova prednost je, da rahlo okisajo in obarvajo vodo, zato so zelo uporabne pri postavljanju biotopov z mehko vodo. Zaradi specifične strukture na njih lahko posadimo različne vrste akvarijskih rastlin.
Predvsem v manjših akvarijih lahko namesto ozadja uporabimo korenino, poiščimo velike in ploščate korenine, ki jih po potrebi obrežemo. Takšno ozadje je lahko zelo zanimivo, posebej, če nanj pritrdimo različne rastline.
Upam, da ste ob prebiranju prispevka uživali in našli kakšno idejo za svoje akvarijsko ozadje. Kadar nekaj izdelamo sami ima to prav posebno vrednost in čar, zato le pogumno, material v roke in veselo na delo.