Ali so to mlade postrvi? To vprašanje pogosto slišim od ljudi, ki prvič v življenju vidijo tega čudovitega krapovca. In ne, niso. 😀

Ilyodon whitei spada med živorodne zobate krapovce, ki jih uvrščamo v družino gorski krapovci (Goodeidae). Poimenoval ga je slavni ihtiolog Meek, rodovno ime "Ilyodon", pomeni "viličasti zobje" in se nanaša na posebno obliko zob, ki služijo prehranjevanju z algami ter vodnim rastlinjem. Vrstno ime "whitei" pa se nanaša na domačina E. A. White, ki je Meek-u pomagal pri organizaciji ekspedicij ter transporta. 

Vrsta je bila prvič opisana leta 1904, gre za zelo razširjene ribe, ki naseljujejo veliko območje v Mehiki, trenutno poznamo vsaj 60 različnih lokacij. Najdemo jih v porečjih Rio Coahuayana, Rio Michoacán, Rio Coalcomán, Rio Nexpe, Rio Balsas, Rio Palos Altos, Rio Cutzamala, Rio Tacámbaro, Río Tepalcatepec in številnih drugih rekah. Njihovo število v naravi je zelo visoko, kar je za to družino zelo nenavadno, eden iz med glavnih razlogov za to je njihova sposobnost prilagoditve, odpornost ter trdoživost. Po IUCN rdeči listi se vrsta vodi kot neogrožena, toda strokovnjaki, ki se ukvarjajo s proučevanjem teh rib upozarjajo, da so nekatere populacije zelo ogrožene, zato jih je potrebno zaščititi.

Pojem populacija ali variateta označuje predstavnike iste vrste, med katerimi pa je zaradi izolacije prišlo do majhnih genetskih sprememb, ki so opazne v genotipu in fenotipu. Živali iz iste populacije so si med sabo podobne, a se razlikujejo od živali iste vrste iz druge populacije. Gre za biološko pestrost, ki je ne moremo simulirati ali ponoviti, zato je pomembno, da te populacije in linije ohranimo čimbolj pristne tako v  naravi, kot tudi v akvariju. Zato je pomembno, da v akvariju ne gojimo rib brez porekla in jih ne križamo z ribami iz drugih lokalitet.

Pri vrstah, kot je Ilyodon variacije nastanejo zaradi izolacije, ki so posledice delovanja okolja, tektonskih premikov, delovanja ognjenikov, podnebnih spremembeb in podobnih geografskih pojavov, ki so skozi zgodovino ustvarli izolirana območja rek, izvirov in pritokov. Razloženo po domače, na neki točki v zgodovini so ribe živele v veliki neomejeni populaciji, kjer so imele medsebojne stike in potomce. Nakar je fizična prepreka veliko populacijo ločila na več delov. To se je zgodilo večkrat in ker ribe niso več prišle v stik s svojo matično jato, so se pričele pariti znotraj svoje skupine. Posledica tega je, da se je vsaka jata od tega dogodka naprej razvija po svoje. V tej zgodbi veliko vlogo igra inbreeding ter evolucijski pritisk. Osebki znotraj omejene populacije si zaradi parjenja v sorodstvu postajajo vedno bolj podobni, istočasno pa postajajo vedno bolj različni od prednikov ter sosednjih populacij. V milijardah let to povzroči nastanek nove vrste, v krajših časovnih obdobjih pa povzroči pojav lokalitet oziroma variacij.

Trenutno poznamo pet lokacij oziroma pet populacij, ki se med sabo razlikujejo po genskem zapisu, barvi ter vzorcu. Nekatere od njih močno ogrožajo invazivne in tujerodne vrste ter sladkorna industrija. Pomembno je, da ribe vseh lokacij ustrezno zaščitimo ter obvarujemo.

Kljub pestrosti znotraj vrste, pa ima Ilyodon veliko značilnosti, ki ga definirajo kot vrsto. Po obliki telesa je dolga in močna riba, mlade živali po konstrukciji malo spominjajo na postrv. Odrasli samci pa dajejo občutek kompaktnih, agilnih in močnih živali. Naseljujejo čiste, bistre in hitro tekoče vode, ki so bogate s kisikom.

Brez težav lahko plava tudi proti močnemu toku ter premaguje manjše brzice in slape. Običajno se zadržuje v plitvini, na globini, okoli enega metra. Doseže velikost do 12 cm, samci so običajno malo manjši od samic in imajo značilno grbo na hrbtu, ki je specifična za starejše živali. Barva je odvisna od spola in starosti. Odrasli so olivno zeleni ali rjavi in opazno manj barviti od mladih, ki so običajno posejani s pikami. Pike tečejo vzdolž pobočnice in so običajno črne, sive ali modre barve. Plavuti so lahko zelene, rumene ali prozorne, običajno z zelo zanimivimi vzorci, ki se lahko kosajo tudi z gojenimi variacijami gupijev.

Akvarij v katerem gojimo Ilyodon whitei naj ima vsaj 200 litrov. Pomembno je, da je gosto zaraščen z različnimi rastlinami, saj se vrsta tudi v naravi običajno nahaja med vodnim rastlinjem in algami. Pogosto jo najdemo med trdim rogolistom (Ceratophyllum sp.), zato poskrbimo, da bo ta rastlina prisotna tudi v akvariju. Svetuje se, da poleg rastlin poskrbimo tudi za kakšno vejo ali korenino na katero so zaraščene zelene nitaste alge.

Poskrbimo za močan biološki filter ter dodatno črpalko, ki bo posnemala vodni tok. Vrsta je zelo občutljiva na pomanjkanje kisika, ter na prisotnost mulja in organskega odpada v akvariju. Poskrbimo, da temperatura vode ne preseže 25°C , pozimi pa jim omogočimo zimski počitek na temperaturah od 17 do 18°C. Menjave vode naj bodo vsaj enkrat na teden, odstotek menjave naj bo od 80 do 90% .

Tolerirajo različne pH vrednosti, za vrednosti KH in GH pa jim je popolnoma vseeno. Ne marajo taninov v vodi, zato izberemo les, ki ne barva vodo. Če je voda iz pipe neoporečna, lahko menjavo opravimo kar direktno, brez predhodnega staranja in priprave, saj jim nenadne spremembe ne škodijo.  So idealne ribe za začetnika, pod pogojem, da upoštevamo zlata pravila.

Nizke temperature, obvezen zimski počitek, dovolj velik akvarij, srednje močen pretok, 90% menjave vode enkrat na teden in primerna prehrana.

Prehrana Ilyodonov naj zajema 90% rastlinske hrane, od tega naj bo večji del alg, kot so nori, kelp, spirulina, nitaste zelene alge in podobno. Ostalo naj bo poparjena ali kuhana zelenjava, kot so bučke, špinača, cvetača, brokoli, zelje, regrat, solata, listje rdeče pese in podobno. Za popestritev jedilnika jim lahko damo tudi sadje, moji na primer obožujejo mango, banano, breskve in jabolko. 

Ostalih 10% naj sestavlja mesni obrok, ki pa ne sme vsebovati rib ali morskih sadežev. Za ta namen poiščemo kakovostno zamrznjeno hrano, kot so artemia, vodne bolhe, ličinke komarjev in kiklopi. Z veseljem bodo sprejeli tudi živo hrano, ter kakovostno suho hrano. Pri izbiri suhe hrane pazimo, da ne vsebuje ribje moke, ribjih derivarov, lupine školjk in rakov ter lignje.  S pravilno prehrano bomo poskrbeli za dolgoživost naših rib.

Za vrsto je značilen izrazit spolni dimorfizem, samca od samice najlažje ločimo po preobraženi podrepni plavuti, ki jo imenujemo gonopodij. Vrsta je zelo plodna in ne je svojih mladic, zato so enostavni za gojenje. Mladice se skotijo s posebnim organom trophtaenia, ki odpade nekaj ur po rojstvu. Nepoznavalec lahko ta organ zamenja za črevesne parazite .

Dvorjenje je zelo intenzivno, samec in samica se vrtita v krogu, pri čemer samica ocenjuje fizično kondicijo ter lepoto samca. Če ji je všeč, se zgodi oploditev, če ji ni, si poišče drugega. Načeloma samice raje izbirajo mlajše in bolj pisane samce. Takšen selekcijski pritisk lahko v akvariju s časom privede do močnega inbreedinga, saj se samice odločajo za parjenje z enim in istim samcem. Da se temu izognemo, je dobro, da vsake toliko časa samce prestavimo, ter premešamo med akvariji. Pri tem pazimo, da med sabo ne mešamo rib iz različnih lokacij.

Moje izkušnje s to vrsto so zelo pozitivne, predvsem mi je všeč njihova energija, saj so neprestano v pogonu. Niso plašni in se z veseljem v vsej svoji lepoti pokažejo tudi neznancem. Hitro se navadijo na človeka, ki jih hrani in zaupajo tudi drugim. So nezahtevne ribe, ki jih priporočam vsem akvaristom, ki želijo poskusiti nekaj novega.