Logotip Alfa in Betta
0
0
0,00  0 izdelkov

V košarici ni izdelkov.

Hipermangan

Objavil: 
Tjaša Kvas
Čas objave: 
17.01.2022
Kategorija: 
Kalijev permanganat je črno škrlatni kristalni prah brez vonja. Uporabljamo ga za razkuževanje vodnih raztopin, akvaristične opreme, rib in rastlin. Pri uporabi upoštevamo varnostna opozorila na embalaži!

Kalijev permanganat je črno škrlatni kristalni prah brez vonja. Uporabljamo ga za razkuževanje vodnih raztopin, akvaristične opreme, rib in rastlin.

Pri uporabi upoštevamo varnostna opozorila na embalaži!

Pri kontaktu s kislinami, amini, karbamati, organskimi halogeniranimi snovmi, izocianati, organskimi sulfati, nitrati, organskimi fosfati in polimerizirajočimi snovmi, lahko sprošča škodljive pline. Zato ga vedno dodajamo v čisto vodo brez primesi. Ne kombiniramo ga z zdravili, saj se lahko vname pri kontaktu z drugimi snovmi.

V akvaristiki se z njim pogosto srečamo takrat, ko razkužujemo opremo ali akvarijske rastline, malokdo pa ve, da je uporaben tudi kot zdravilo proti škržnim in kožnim zajedavcem pri ribah. Posebej učinkovit je pri zatiranju zajedavcev iz družine Lernaea – sidrasti črvi, z njim pa Lahko pozdravimo tudi nekaj drugih bolezni, ki jih povzročajo bakterije in glive. Učinkovit je v zgodnjih stopnjah razvoja bolezni, pomaga pa le v primeru da so prizadete škrge ali koža. Zdravilo je torej namenjeno zunanji uporabi oziroma površinskemu razkuževanju. Bolezni zdravimo s pomočjo kratkotrajnih ali dolgotrajnih kopeli. Uporaba hipermangana je razširjena predvsem med lastniki vrtnih ribnikov, prakso pa lahko v primeru bolezni uporabimo tudi pri akvarijskih ribah. Kopeli s hipermanganom so za ribe manj stresne v primerjavi s solnimi kopelmi, zato se ta tip razkuževanja pogosto uporablja pri ribah, ki so občutljive na sol.

Priprava raztopine za dolgotrajno kopel

Dolgotrajne kopeli so vse kopeli, ki trajajo dlje kot 30 minut. Običajno se jih poslužimo takrat, ko povzročitelja bolezni ne poznamo ali v primeru preventive, da preprečimo prenos bolezni iz ene populacije na drugo. Dolgotrajno kopel pripravimo s koncentracijo 2 mg/L vode. Ribe v tej kopeli pustimo vsaj 4 ure. Pred dolgotrajno kopeljo ribe dva dni postimo, tako preprečimo, da bi se v vodi nabirali izločki. Hipermangan ima močno oksidacijsko lastnost in hitro reagira z organsko snovjo. Če pride v stik s snovmi, ki nastajajo pri razgradnji izločkov, postane močno toksičen in spremeni barvo iz škrlatne v rumeno ali rjavo. V primeru da opazimo takšno spremembo barve, zdravljenje TAKOJ prekinemo. Nekatere ribe so občutljive na hipermangan, zato uporabimo polovično dozo 1 mg/L vode. To so predvsem ostrižniki iz afriških jezer ter oklepni somiči (Corydoras). Maksimalna doza za dolgotrajno kopel je 6 mg/L, pri takšni koncentraciji hipermangana moramo nadzorovati obnašanje ter počutje rib, v primeru, da ribe v kopeli divjajo ali se začnejo obračati na bok, kopel takoj razredčimo.

Priprava raztopine za kratkotrajno kopel

Kratkotrajne kopeli uporabljamo takrat, ko povzročitelja bolezni dobro poznamo, zato želimo zdraviti učinkovito in zanesljivo. Na voljo imamo kopeli ki trajajo od ene minute do pol ure in zelo koncentrirane, močne kopeli, ki trajajo 30 sekund. Za zelo močno kopel se odločimo le v primeru hudega napada zunanjih zajedavcev na koži. Vse koncentracije med 10 in 500 mg/ L vode so varne, pod pogojem, da budno spremljamo dogajanje v vedru. Bodimo pozorni, da ne uporabljamo premočnih koncentracij na vrstah, ki so občutljive (Corydoras in ostrižniki afriških jezer). Vsaka sprememba v barvi ali obnašanju ribe nam da signal, da moramo raztopino razredčiti. Običajno uporabljamo 10 mg/L za kopeli, ki trajajo 30 minut in 500 mg/L za intenzivne kopeli, ki trajajo 30 sekund.

Zapleti pri uporabi hipermangana

So zelo redki, kljub temu upoštevajmo naslednje nasvete:

1. Ribe pred zdravljenjem postimo. Hipermangan ima močne oksidativne lastnosti in ob reakciji z dušikovimi spojinami sprošča strupene pline.

2. Nekatere vrste so občutljive, zato jim koncentracijo prilagodimo po potrebi. Najmanjša doza je 1 mg/L. Bodimo pozorni pri uporabi na vrstah iz družine Corydoras in ostrižnikih iz afriških jezer.

3. Nosimo zaščitno obleko in rokavice. Hipermangan se ne smatra za nevarno kemikalijo, kljub temu ob stiku z obleko ali kožo pušča rjave madeže, ki se zelo težko sperejo. Neboleči madeži na koži ne izginejo več dni, oblačila pa so uničena.

4. Pazimo, da raztopina v času zdravljenja ne spremeni barve. Sprememba barve je znak oksidacije, kar pomeni, da je hipermangan že začel razpadati na ostale snovi in lahko povzroči toksičnost. Kopel naj ne traja dlje kot 4 ure.

5. Uporaba hipermangana je učinkovita v slani in sladki vodi, to pomeni, da je uporaben tudi pri razkuževanju in zdravljenju morskih rib.

6. Prepogosta uporaba lahko povzroči opekline kože in škrg, v zelo redkih primerih zdravljenje ponovimo več kot dvakrat na teden.

7. Hipermangan NIKOLI ne uporabljamo za zdravljenje bolezni belih pik (Ichthyophthirius multifiliis).

8. Nikoli ga ne uporabljamo v kombinaciji z alkoholi in formaldehidom.

9. Bodimo previdni takrat, ko ga uporabljamo v vodi, ki vsebuje organske kisline in tanine. Kadar zdravimo ribe iz kislih vod, to napravimo v osmozni vodi.

10. Če se raztopina iz rozaste spremeni v rumeno ali rjavo, zdravljenje takoj prekinemo.

Zdravilo se odlično obnese pri zdravljenju bolezni, ki jih povzročajo enocelični zajedavci iz družine Trichodinia, Ichthyobodo (Costia) in Chilodonella. Učinkoviti pa so tudi v boju s parazitskimi črvi (Dactylogyrus in Gryrodactylus) ter raki (Lernaea). Dobro se obnese tudi pri zdravljenju bakterijskih okužb v zgodnjih stadijih, predvsem je učinkovit proti bakterijam Columnaris. Vse naštete bolezni lahko zdravimo s kopelmi, paziti pa moramo na specifične lastnosti posameznih patogenov, da preprečimo ponovne okužbe.

Chilodonella, so prosto plavajoči enoceličarji. Večina jih je nenevarnih, toda Chilodonella piscicola povzroča resne poškodbe kože in škrg. Zaradi krvavitev in globokih ran se pojavijo sekundarne okužbe z bakterijami. Običajno se množijo zelo počasi, prisotne so v manjšem številu zato moramo vzorce tkiva odvzeti na več mestih. Le tako jih lahko identificiramo. En do trije paraziti lahko ubijejo ribo v nekaj dneh, zato je infekcijo potrebno obravnavati resno. Pogosto se v akvarij vnese preko dekoracije, akvarijskih rastlin in ne razkužene opreme.
Ichthyobodo (Costia), je prosto plavajoči parazit, ki ga v akvarij največkrat vnesemo preko zamrznjene hrane, vnos preprečimo s spiranjem. Zajeda ribje škrge in kožo. Tam naredi majhne luknjice, ki so kasneje povod za sekundarne bakterijske in glivične okužbe. Zdravimo ga z raztopino hipermangana.
Gryrodactylus ali kožni sesači so živorodni paraziti iz reda ploščatih črvov. Ustreza jim topla voda, v primernem okolju se njihovo število podvoji v roku 24 ur. Običajno zajedajo kožo, lahko pa se preselijo tudi na škrge. V majhnem številu so normalno prisotni pri vseh ribah in ne povzročajo škode. Težave nastopijo, ko se razmnožijo preveč ali takrat, ko ribi pade imunski sistem. Posebej občutljive so ribje mladice. Okužbe s kožnimi sesači so lahko tako hude, da riba pogine zaradi izčrpanosti, včasih se na mestih ugriza rana odpre, kar povzroči sekundarne bakterijske in glivične okužbe.
Dactylogyrus ali škržni sesači so pogosto prisotni tudi v hladnejših vodah. Samice ležejo jajčeca, ki za razvoj v optimalnih razmerah potrebujejo približno 1 dan. Jajčeca lahko mirujejo tudi do 21 dni, zato jih je zelo težko zatirati. Za uspešno zdravljenje je nujno potrebna karantena, izlegle ličinke brez gostitelja poginejo v roku osemnajst ur. Hipermangan učinkuje le na odrasle živali in ličinke. V toplih vodah je razvojni krog hitrejši in lahko izvalitev traja le nekaj ur. Običajno zajedajo ribe okoli glave, škrg, oči in nosnic. V hudih primerih so okužbe tako rizične, da žival pogine zaradi izčrpanja.
Lernaea oziroma sidrni črvi so zajedavci iz debla rakov, ki jih prepoznamo po telesu v obliki črke Y. Ribe zajedajo le samice, ki dosežejo popolno preobrazbo. Razmnožujejo se spolno in imajo pet ne zajedavskih razvojnih stopenj. Spolno dozorijo v četrti stopnji, kjer samec oplodi samico in pogine. Peto razvojno stopnjo – zajedavca zato dosežejo le samice. Pri zdravljenju je nujno potrebna karantena, če oplojena samica ne dobi gostitelja, bo poginila v roku enega tedna. Bolezen se prenaša preko vode, rastlin, dekoracije, kamenja in žive hrane. Rastline dobro operimo in razkužimo z raztopino hipermangana, kamenje in dekoracijo dobro prekuhamo. Živo in zamrznjeno hrano pa dobro operemo pod tekočo vodo.

Kot vsa zdravila, tudi hipermangan uporabimo premišljeno in v skladu z navodili ter priporočili. Pravilna uporaba zdravil lahko ribi reši življenje, napačna pa lahko povzroči nepopravljive posledice.

Tjaša Kvas
Če vam je članek všeč, potem me lahko podprete tako, da mi častite kavo. Plačilo ni pogoj za obisk bloga, vsekakor pa bom vsake podpore zelo vesela.
Kupi mi kavo

Najbolj brano

17 januarja, 2022

Kategorija: 
Kalijev permanganat je črno škrlatni kristalni prah brez vonja. Uporabljamo ga za razkuževanje vodnih raztopin, akvaristične opreme, rib in rastlin.
Preberi članek
24 februarja, 2023

Postavili smo akvarij, vanj nalili vodo in zdaj čakamo, da se v njem vzpostavi biološko ravnovesje. V takem akvariju se dogajajo vidne in nevidne spremembe, ki so značilne za sisteme, ki so mlajši od enega leta. Sem sodijo pojavi različnih alg, sluzi ter povišane vrednosti dušikovih spojin.
Preberi članek
1 marca, 2023

Kategorija: 
Skalarka (Pterophyllum scalare) je ostrižnik, ki ga najpogosteje gojimo v akvariju, zaradi posebne oblike in karakterja je med akvaristi poznana kot kraljica. Vrsto je leta 1824 prvi opisal Schultze, kot akvarijsko ribo pa jo poznamo že 97 let.
Preberi članek
22 februarja, 2023

Kategorija: 
V primernem okolju ribe zelo redko zbolijo, saj jih pred povzročitelji bolezni ščiti močan imunski sistem ter sluz, ki prekriva kožo. Zaradi dobrega imunskega odziva, so pogosto okužene z različnimi povzročitelji bolezni, a ne kažejo znakov okužb, vse dokler niso izpostavljene močnemu stresu.
Preberi članek
17 februarja, 2023

Kategorija: 
Gupi je prav gotovo akvarijska ribica, ki jo pozna vsak akvarist. Odlikuje ga trdoživost, neobčutljivost, žive barve ter živahen in zelo priljuden karakter. Uvrščamo ga med živorodne zobate krapovce, ki jim poljudno pravimo živorodke.
Preberi članek
22 februarja, 2023

Kategorija: 
Ob vstopu v svet akvaristike, smo pogosto navdušeni nad pisanim svetom rib. Nekatere nas očarajo s svojimi barvami, druge z obliko telesa, tretje pa s karakterjem. Toda pri vsej tej živahni ponudbi, moramo upoštevati, da se vsi organizmi med sabo ne razumejo.
Preberi članek
23 februarja, 2023

Kategorija: 
Akvaristi smo glede zdravil precej omejeni, saj zdravstveno varstvo akvarijskih organizmov obvlada zelo malo veterinarjev, zdravila pa je težko dobiti. Zato smo odvisni predvsem od industrijskih pripravkov, ki jih ponujajo različni proizvajalci in so na voljo v specializiranih akvarističnih trgovinah.
Preberi članek
23 februarja, 2023

Kategorija: 
Sprehajamo se po gozdu in kar na enkrat pred sabo zagledamo čudovito korenino ali kamen. Sami pri sebi si mislimo, da bi se takšen kos čudovito podal našemu akvariju… Seveda pa nas takoj za tem preleti dvom.
Preberi članek
23 februarja, 2023

Kategorija: 
Planarije so ploščati črvi iz reda Tricladida, ki se deli na tri podrede, Maricola, Cavernicola in Continenticola. Taksonomija teh živali je zelo kompleksna, saj samo podred Maricola sestavljajo tri »super družine« in šest družin.
Preberi članek
24 februarja, 2023

Postavili smo akvarij, vanj smo nalili vodo ter priklopili vso potrebno tehniko… Kaj pa zdaj. Zdaj je napočil čas, da akvarij zaženemo. Pogovorno rečemo, da akvarij »sciklamo«, izraz se nanaša na vzpostavitev bioloških ciklov hranilnih snovi.
Preberi članek
cartchevron-downarrow-rightmenu-circlecross-circle