Logotip Alfa in Betta
0
0
0,00  0 izdelkov

V košarici ni izdelkov.

Dušikov cikel

Objavil: 
Tjaša Kvas
Čas objave: 
24.02.2023

Kroženje hranilnih snovi je temeljni proces, ki se odvija v vsakem ekosistemu. Vanj je vključen popolnoma vsak organizem, tudi ljudje. Ker je akvarij umetno postavljen posnetek naravnega okolja, se moramo potruditi, da vzpostavimo čimbolj stabilen ter zaprt krogotok hranljivih snovi. Na splošno tem procesom pravimo biološka ravnovesja, oziroma biološko ravnovesje saj cikli med sabo v resnici niso ločeni. Kroženje nekega elementa je odvisno od številnih kemijskih, bioloških ter bakterijskih delovanj. Cilj je, da element nikoli ne izgine iz okolja ampak se le pretvarja iz ene spojine v drugo.

V naravi poznamo tri velike krogotoke, to so kisikov, ogljikov ter dušikov cikel. V nadaljevanju vam bom podrobno predstavila kroženje dušika, saj igra bistveno vlogo pri postavitvi ter zaganjanju novo postavljenih akvarijskih sistemov. Še enkrat naj povem, da v naravi cikli med sabo niso ločeni in en brez drugega ne morejo potekati, da kroženje dušika deluje pravilno, morata pravilno delovati tudi ogljikov ter kisikov cikel.

Zelo poenostavljena shema, ki prikazuje povezavo med tremi velikimi krogotoki hranljivih snovi. Uspešna izmenjava elementov ni izvedljiva, če je pot prekinjena. Rumene puščice predstavljajo krog kisika, povezavo med dihanjem in fotosintezo. Rdeče krog dušika, modre pa krog ogljika. Ogljikov cikel je zelo podoben dušikovemu. Razlog za to je v izvoru elementov, oba namreč nastajata pri procesu fotosinteze, živali pa ga zaužijejo preko rastlin ter drugih živali. Ker spadata v skupino makroelementov sta pomembna gradnika beljakovin.

Danes vam bom predstavila dušikov cikel, akvaristi ga povezujemo predvsem z vzpostavljanjem biološkega ravnovesja v akvariju. To je zelo pomembno, saj nam neuravnotežen akvarij lahko povzroči različne težave, kot so prekomerna rast alg, zdravstvene težave rib in pogin organizmov. Koliko časa traja, da se krogotok dušika sklene je težko reči, saj je odvisno od številnih dejavnikov. Zelo pomaga, če v akvarij že v začetku vnesemo biološko stabilen filtrirni material, nekaj aktivnega mulja ali celo pesek. Dovolj velika količina stabilnih, zdravih ter aktivnih bakterij lahko akvarij pripravi za ribe že v enem dnevu. A ta način uporabimo le v nujnih primerih, takrat, ko zaradi izrednih razmer res nimamo možnosti čakati. Vsekakor se svetuje, da sistem pustimo delovati vsaj dva tedna, izkušnje pa kažejo, da je najbolje akvarij pripravljati tri do štiri tedne.

Da lažje spremljamo stanje akvarija, je med zagonom dobro izvajati teste za prisotnost amonijaka, nitritov in nitratov. Vse to so dušikove spojine, ki so za ribe zelo strupene, nastajajo kot stranski produkti pri razgradnji beljakovin ter enostavnih dušikovih spojin, kot je na primer sečna kislina. Pri stabilnem akvariju je koncentracija teh spojin izredno majhna, saj se snovi sproti presnavljajo. Kar je za nek organizem strup, je za drugega hrana, prav to je čar dušikovega cikla.

Koncentracijo amonijaka, nitritov in nitratov lahko preverimo s testi, ki so na voljo v vsaki akvaristični trgovini. Optimalne vrednosti nam kažejo, da naš akvarij deluje v popolnem biološkem ravnovesju, odstopanja pa pričajo o dem, da je nekaj narobe. Odstopanja so pogosta pri novo postavljenih sistemih, saj biokemične reakcije med sabo še ne delujejo.

Dušik je osnovni gradnik aminokislin, te se povezujejo v preproste proteine, ki se nato povezujejo v kompleksne beljakovine. Beljakovine so gradniki vsega živega, prisotne so v mišični masi, celicah, encimih in telesnih tekočinah, povprečna celica vsebuje vsaj 50% beljakovin. Običajno beljakovine vsebujejo 16% ogljika in 16% dušika, zato so zelo bogat naravni vir tega elementa.

Dušikov cikel je torej v osnovi razgradnja in ponovno nastajanje beljakovin.

Poenostavljena shema dušikovega cikla.

DUŠIKOV CIKEL,

ki potega v akvariju je dosti bolj kompleksen od sheme, ki je predstavljena zgoraj, hkrati pa je nujno potreben za optimalno delovanje akvarija. Zato je pomembno, da dobro poznamo vse njegove stopnje.

Običajno fazo začnemo z razgradnjo organskih snovi, to predstavljajo ostanki ribje hrane, trupla poginulih živali ter iztrebki. Njihova glavna sestavina so beljakovine, ki jih je najprej potrebno ločiti na ogljik ter dušik. Proces imenujemo gnitje in poteka ob prisotnosti ogljikovih bakterij ter kisika. Za začetek dušikovega cikla torej potrebujemo veliko površino, ki je bogata s kisikom ter ogljikove bakterije. V akvariju to funkcijo prevzame filtrirni material. Bolj kot je porozen, večjo površino nudi, črpalka pa poskrbi za dotok kisika.

Pri gnitju beljakovin nastaja zelo strupeni plin amonijak, zato proces imenujemo tudi amonifikacija. Ta je strupen že v majhnih količinah in škodi akvarijskim organizmom. Enostavno ga odkrijemo z akvarijskimi testi. Kar zna biti zavajajoče je to, da včasih potrebuje precej časa, da nastane. V takšnem primeru nam testi kažejo vrednost 0, enake vrednosti pa imata tudi testa za nitrit in nitrat. Temu fenomenu pravimo navidezna utečenost akvarija in povzroča precej težav med akvaristi z manj ali nič izkušnjami. (Priporočam v branje blog Navidezna utečenost akvarija).

Kljub strupenosti amonijak predstavlja glavno hrano za nitrifikacijske bakterije. Gre za skupino aerobnih bakterij, ki ob prisotnosti kisika kot vir energije porabljajo amonij in amoniak ter ga pretvarjajo v nitrit (NO2). Tudi ta je v prevelikih koncentracijah strupen za živali in ga lahko enostavno zmerimo s testom. Nitrifikatorjev je več vrst in rodov, znanstveno ime teh bakterij vsebuje besedo "nitroso", na primer Nitrosomonas sp.

Nitrit je glavni vir hrane za denitrifikacijske bakterije, postopek v katerem bakterije nitrit pretvarjajo v nitrat (NO3) imenujemo denitrifikacija. Glavna skupina bakterij, ki je zaslužna za ta proces so Nitrobacter sp. Denitrifikacija lahko poteka v aerobnih ali anaerobnih razmerah, končni produkt je čisti dušik (N2).

Dušik v čisti obliki je osnovni element, ki je potreben za izgradnjo rastlinskih beljakovin oziroma rastlinske mase. Črpajo ga preko korenin neposredno iz podlage ali pa živijo v sožitju s posebnimi bakterijami, ki imajo sposobnost vezave dušika.

Rastlinske beljakovine predstavljajo glavni vir dušika rastlinojedim živali, te s prehranjevanjem z rastlinsko maso v svoja telesa akumulirajo ogromne količine tega elementa. Plenilci ki jih pojedo, pa dušik dobijo iz njih. Oboji med procesom prebave nekaj tega dušika izločijo preko iztrebkov, tako so že v času svojega življenja aktivno vključeni v krogotok, ob poginu pa se v cikel vključijo tudi njihova trupla. Na ta način se krog dušika sklene.

Skoraj popolna shema dušikovega cikla v akvariju.

POMEMBNO!

1. Preden v akvarij naselimo prve organizme, moramo poskrbeti, da imamo sklenjene krogotoke hranljivih snovi. Posebej moramo biti pozorni na stabilen krogotok dušika.

2. Krogotok dušika lahko razdelimo na tri faze.

1.Nastajanje amonijaka

2. Razgradnja amonijaka in nastajanje nitrita.

3. Razgradnja nitrita ter nastajanje nitrata. Koncentracijo preverjamo s posebnimi testi, ki jih kupimo v vsaki bolje založeni trgovini.

3. V vsakem novo postavljenem akvariju moramo predvidevati povišane koncentracije vsaj enega od stranskih produktov (amonijak, nitrit, nitrat), ničelne vrednosti so lahko znak za nepravilno utečen akvarij ali pa znak, da se biološko vzpostavljanje ravnovesja še ni začelo.

Če vam je članek bil všeč, potem verjamem, da že nestrpno pričakujete nadaljevanje, kjer se bo opisal kisikov ter ogljikov cikel.

V BRANJE PRIPOROČAM SORODNE ČLANKE:

NAVIDEZNA UTEČENOST AKVARIJA

PRIMER IZ PRAKSE

Tjaša Kvas
Če vam je članek všeč, potem me lahko podprete tako, da mi častite kavo. Plačilo ni pogoj za obisk bloga, vsekakor pa bom vsake podpore zelo vesela.
Kupi mi kavo

Najbolj brano

17 januarja, 2022

Kategorija: 
Kalijev permanganat je črno škrlatni kristalni prah brez vonja. Uporabljamo ga za razkuževanje vodnih raztopin, akvaristične opreme, rib in rastlin.
Preberi članek
24 februarja, 2023

Postavili smo akvarij, vanj nalili vodo in zdaj čakamo, da se v njem vzpostavi biološko ravnovesje. V takem akvariju se dogajajo vidne in nevidne spremembe, ki so značilne za sisteme, ki so mlajši od enega leta. Sem sodijo pojavi različnih alg, sluzi ter povišane vrednosti dušikovih spojin.
Preberi članek
1 marca, 2023

Kategorija: 
Skalarka (Pterophyllum scalare) je ostrižnik, ki ga najpogosteje gojimo v akvariju, zaradi posebne oblike in karakterja je med akvaristi poznana kot kraljica. Vrsto je leta 1824 prvi opisal Schultze, kot akvarijsko ribo pa jo poznamo že 97 let.
Preberi članek
22 februarja, 2023

Kategorija: 
V primernem okolju ribe zelo redko zbolijo, saj jih pred povzročitelji bolezni ščiti močan imunski sistem ter sluz, ki prekriva kožo. Zaradi dobrega imunskega odziva, so pogosto okužene z različnimi povzročitelji bolezni, a ne kažejo znakov okužb, vse dokler niso izpostavljene močnemu stresu.
Preberi članek
17 februarja, 2023

Kategorija: 
Gupi je prav gotovo akvarijska ribica, ki jo pozna vsak akvarist. Odlikuje ga trdoživost, neobčutljivost, žive barve ter živahen in zelo priljuden karakter. Uvrščamo ga med živorodne zobate krapovce, ki jim poljudno pravimo živorodke.
Preberi članek
22 februarja, 2023

Kategorija: 
Ob vstopu v svet akvaristike, smo pogosto navdušeni nad pisanim svetom rib. Nekatere nas očarajo s svojimi barvami, druge z obliko telesa, tretje pa s karakterjem. Toda pri vsej tej živahni ponudbi, moramo upoštevati, da se vsi organizmi med sabo ne razumejo.
Preberi članek
23 februarja, 2023

Kategorija: 
Akvaristi smo glede zdravil precej omejeni, saj zdravstveno varstvo akvarijskih organizmov obvlada zelo malo veterinarjev, zdravila pa je težko dobiti. Zato smo odvisni predvsem od industrijskih pripravkov, ki jih ponujajo različni proizvajalci in so na voljo v specializiranih akvarističnih trgovinah.
Preberi članek
23 februarja, 2023

Kategorija: 
Sprehajamo se po gozdu in kar na enkrat pred sabo zagledamo čudovito korenino ali kamen. Sami pri sebi si mislimo, da bi se takšen kos čudovito podal našemu akvariju… Seveda pa nas takoj za tem preleti dvom.
Preberi članek
24 februarja, 2023

Postavili smo akvarij, vanj smo nalili vodo ter priklopili vso potrebno tehniko… Kaj pa zdaj. Zdaj je napočil čas, da akvarij zaženemo. Pogovorno rečemo, da akvarij »sciklamo«, izraz se nanaša na vzpostavitev bioloških ciklov hranilnih snovi.
Preberi članek
23 februarja, 2023

Kategorija: 
Planarije so ploščati črvi iz reda Tricladida, ki se deli na tri podrede, Maricola, Cavernicola in Continenticola. Taksonomija teh živali je zelo kompleksna, saj samo podred Maricola sestavljajo tri »super družine« in šest družin.
Preberi članek
cartchevron-downmenu-circlecross-circle