OBVEZNO BRANJE ZA SPODBUDO IN RAZMISLEK
Fotografija, ki je bila posneta z analognim fotoaparatom prikazuje enega od mojih prvih akvarijev.
V svet se rodimo mokri, goli in neumni. Nato nas posušijo in oblečejo… Znanje pa si moramo nabrati sami. Oziroma, kot pravi pregovor: »Nihče se ni rodil pameten.«
V pridobivanju znanja je zelo pomembno, kdo nam ga daje in kje ga iščemo. Običajno se ljudje učimo iz napak, to so lahko napake drugih, ali pa naše osebne napake, zato se jih ne bojte. Važno je, da jih spoznate, sprejmete in popravite. V svojih začetkih akvaristike sem tudi jaz delala napake na katere nisem ponosna, bila sem ena iz med tistih, ki je želela imeti ribo v buči. Nič kaj pretresljivega v tistih časih, saj so tako ali tako bučke z ribami imeli vsi. Sestrična je imela 4, jaz pa nobene. Ker sem bila še otrok, sem pač samo tečnarila, dokler nisem dosegla svojega. Toda joj, kakšna katastrofa je bila, ker nisem imela rib v bučki, ampak v majhnem, komaj 10 litrskem akvariju…. »Jaz hočem bučko in konec!«
Hvala bogu sta bila tukaj starša malo bolj razsodna kot jaz in sta me prepričala, da se ribe bolje počutijo v akvariju, kot v buči, čeprav niti sama nista vedela, da zlata riba sploh ne sodi v takšno posodo… Minilo je nekaj časa in ribice so poginile… Še danes se spominjam solz, in kako smo jih pokopali v parku pod drevesom. Imela sem 5 let…
Nato sta minili dve leti in zopet me je prijela želja po akvariju… Zdaj sem imela srečo, saj sem že znala brat. Med tem ko so drugi otroci brali pravljice, sem se jaz prebijala skozi staro modro knjigo z naslovom Svet akvaristike, ki jo je napisal Rihard Jerič.
Zdaj sem bila pripravljena na svoj akvarij, le še starše sem mogla prepričati, da so mi ga kupili…. In res sem ga dočakala…. Tokrat sem se akvaristike lotila kot je treba. Vsako dogajanje in menjavo vode sem beležila v akvarističnem dnevniku, tako se moje izkušnje in nabrano znanje niso izgubili. Vse to se in obrestovalo.
Vodenje akvarističnega dnevnika je dobra praksa, ki jo priporočam vsem akvaristom, posebej pa tistim, ki se s tem hobijem srečujete prvič. Tale zvezek je iz leta 2004.
Ko sem bila malo starejša, sem dobila svoj prvi računalnik. Starši so ga kupili zaradi šole. Spadam v generacijo, kjer so računalnike v osnovni šoli imeli le redki. Internet je bil vezan preko stacionarnega telefona, počasen in drag. Vsak večer, ko so bili poceni impulzi sem lahko bila eno uro na internetu. Internet je res krasno orodje, če ga znaš uporabljati sebi v prid... tako sem našla forum Aquavita in Akvazin.
Prebirala sem ga ure in ure, nato pa sem se nekega dne opogumila ter postavila vprašanje o rastlini, ki so jo pravkar objavili v bazi organizmov. Šlo je za rastlino, ki jo poznamo pod imenom družinska sreča. Vedela sem, da je to kopenska rastlina, saj sem jo imela na nočni omarici. Vsa navdušena sem postavila vprašanje kakšne pogoje za rast potrebuje... Vprašanje je pokojnega gospoda Bojana Dolenca tako razburilo, da mi je povedal par krepkih, moje vprašanje pa prestavil v rubriko »KVARISTIKA«… Za tiste, ki izraza ne poznate, to je nekaj, kar škoduje hobiju in živalim. To pomeni, da sem se znašla na seznamu, ki muči živali… Hm, zelo dober prvi vtis, nimam kaj reč.
Bila sem otrok, stara okoli 12 let, grobe besede so me res prizadele…. Toda bila sem odločena, da ne obupam, nekaj krepkih besed me ne bo ustavilo, še enkrat sem prebrala moje vprašanje in odgovor ter iskala napako, samo zato, da jo popravim. Našla sem jo in jo popravila. Napaka je bila moja, v bazi organizmov je lepo pisalo, da ta rastlina ni primerna za akvarije, čeprav jo pogosto prodajajo za ustvarjanje "zelenih tepihov"...
Minila so leta in kmalu sva z Bojanom postala kolega akvarista, učila sva se drug od drugega. Bojan me je navdušil nad pravim pomenom akvaristike, moja trma pa mi je pomagala, da sem svoje znanje širila naprej v pravo smer. Študij zootehnike je moje znanje le še okrepil...
Blog pišem z namenom, da osveščam prave akvariste, tiste, ki so izgubljeni pa poskusim usmeriti na pravo pot. Začetnikom želim sporočiti, da graje niso vedno negativne, včasih potrebujemo brco v rit, da se streznimo in zbudimo iz sanj.
Zato vas prosim, da sprejmete nasvete, tudi če vam niso všeč. V svet akvaristike ste se podali zaradi rib, živali, ki same ne znajo poskrbeti zase. Zanašajo se na vas, vi ste njihovo upanje in zaupajo vam, da boste za njih dobro skrbeli.
Za pomoč ter usmerjanje začetnikov vas vabim, da preberete še več člankov, ki so povezani z začetki akvaristike.
Akvarij, ki je bil postavljen leta 2009
Paludarij, ki je bil postavljen leta 2020.