Družina somov oklepničarjev (Loricariidae) skriva kar nekaj skrivnostnih ter izredno zanimivih rib. Konec koncev je to največja ribja družina, saj šteje več kot 600 vrst, ki so porazdeljene v 90 rodov… in eden od teh rodov je tudi rod bičerepcev, ki jim strokovno pravimo Rineloricaria. Beseda izvira iz grške besede rhinos, kar pomeni nos in latinske besede lorica oziroma loricare, kar pomeni usnjeni oklep. Kar bi lahko prevedli kot »nosata riba z oklepom iz kože«.

To ime jim kar pristaja, saj je špičast in podaljšan gobec ena od značilnosti teh rib. Druga značilnost pa je izredno dolg in tanek rep, ki spominja na bič. Od tu je vrsta dobila slovensko in angleško ime, bičerepec, oziroma »Whiptail Catfish«.

Rod Rineloricaria šteje 67 vrst, danes pa vam bom predstavila vrsto, ki je med vsemi najbolj skrivnostna. To je rdeči bičerepec, ki je pod tržnim imenom poznan kot L010 ali L10. L številko ima zato, ker še nima uradnega latinskega imena, uradno latinsko ime pa tej vrsti še ni bilo podeljeno, ker ne poznamo njenega izvora. Gre za zelo skrivnostno žival, ki že nekaj let buri duhove akvaristov, kot tudi znanstvenikov.

Vrsta se je prvič pojavila leta 1970 v Vzhodni Nemčiji, kjer je bilo rečeno, da izvira iz Južne Amerike, toda natančna lokacija nikoli ni bila izdana in tudi vse do danes v naravi še niso odkrili podobno ribo. Natančni izvor te ribe zato ostaja velika skrivnost. Še posebej skrivnostna pa je njihova rdeča barva. V bistvu še danes ne vemo, ali ta vrsta izvira iz narave, ali pa je produkt umetne vzreje, hibridizacije ter selekcije. Sodobna selekcija pa je zadevo še bolj otežila, saj je večina rib v hobiju potrjenih hibridov. Ribe, ki izhajajo iz čiste linije so izredno redke ter cenjene kot zlato, zato dosegajo zelo visoko ceno. Kakor koli, ne glede na to ali imamo opravka s hibridi ali čisto krvjo, je to riba, katere izvor je še vedno zavit v skrivnost.

Na srečo pa je jasna ena stvar. Te ribe so dokaj preproste za vzdrževanje v akvariju. Ustreza jim voda s pH vrednostjo med 6,5 do 7,5 in temperature od 24 do 30°C. Vrsta je vsejeda, s tem da potrebuje več mesne, kot pa rastlinske hrane. Kakovostna hrana spodbuja drst, zato jim pred drstjo ponudimo poparjeno listje ohrovta ali zelja, obvezno pa v prehrano vključimo tudi žive solinske rakce. Za gojenje zadostuje akvarij s prostornino 60 litrov, saj niso aktivni plavalci. V akvariju pogosto počivajo na pesku, kamenju ali vejah. Dodatek rastlinskega materiala je nujen, predvsem ne smejo manjkati listi hrasta, bukve ali mirobalanovca (Catappa).

Pesek naj bo čimbolj droben in fin. Rastline niso potrebne, kljub temu pa lahko vrsto gojimo tudi v rastlinskih akvarijih, saj jih ne bo poškodovala.

Razmnoževanje je izredno preprosto, vzreja mladic pa je malo bolj zahtevna, saj imajo mladice izredno visoko stopnjo umrljivosti. Samica je malo večja in bolj čokata. Samec je bolj vitek, na glavi pa ima kratke kocine, ki spominjajo na brado. Za gnezdo skrbi samec. V akvarij damo nekaj PVC cevi, samec bo cev redno čistil in ko bo samica pripravljena, bo v njej odložila ikre. Nekateri rejci na tej stopnji samca in cev prestavijo v drug akvarij. Drst spodbudi obilna menjava vode, pri čemer pazimo, da toplo vodo zamenjamo s hladno, vsekakor pa na drst vplivamo tudi s prehrano.

Ikre se izvalijo četrti ali peti dan. Ko so mladice stare 3 dni, že prosto plavajo. Takoj jim lahko ponudimo bučke, kumare, poparjene koprive, spirulino ali brokoli, toda ne pozabimo, da ta vrsta nujno potrebuje tudi večji delež beljakovinske hrane, zato jim nujno ponudimo mikro črve ali naupije artemije. Ker so občutljive na kakovost vode, je vsak dan potrebno narediti okoli 10% menjavo vode!

Vrsta je zelo miroljubna, zato jo brez težav vključimo v skupinske akvarije. Posebej dobro se obnese z majhnimi karacinidi, kot so neonke, kresničke in drobnoustke. Dobro pa se ujame tudi z oklepnimi somiči. Malo manj primerna družba so rogatci in druge vrste somov oklepničarjev, saj so bičerepci pogosto premili in se ne znajo izboriti za hrano.

TEŽAVA S HIBRIDIZACIJO

Ker ta vrsta nima znanega izvora, se je v akvaristični industriji zgodila hibridizacija med dvema zelo podobnima vrstama, prav zato obstaja velika možnost, da nismo lastniki  čiste linije, ampak so naše ribe potomci hibridov med vrsto Leliella sp. »Red« in vrsto Rineloricaria lanceolata. Hibridizacija se je zgodila po naključju, njen rezultat pa je večje število mladičev ter bolj intenzivni vzorci, ki se pri nekaterih odraslih živalih spremenijo v rjavo barvo.

Živali, ki izvirajo iz čistih linij se težje razmnožujejo in imajo manjše število mladic.

MOJE IZKUŠNJE Z VRSTO

Gre za zelo zanimivo vrsto, ki je primerna za nekoliko izkušenega akvarista. Riba ne spada med aktivne živali, zato jo bomo pogosto opazili, kako počiva na pesku, veji ali skali. Če ji zagotovimo ustrezne pogoje, je to zelo nezahtevna vrsta, ki se brez večjih težav množi v ujetništvu. Moje ribe so hibridi, saj čiste linije trenutno še nisem našla.