Logotip Alfa in Betta
0
0
0,00  0 izdelkov

V košarici ni izdelkov.

Betta macrostoma

Objavil: 
Tjaša Kvas
Čas objave: 
17.02.2023
Kategorija: 

Betta macrostoma - Lepotica iz Bornea.

Samec B. macrostoma z značilno rubinasto rdečo barvo, črno masko in očesom na hrbtni plavuti. Barve so še posebej izrazite v kisli, s tanini obarvani vodi.

Borneo je otok, ki leži v sredini Malajskega otočja v jugovzhodni Aziji, razdeljen je na tri države Indonezijo, Malezijo in Brunej.

Riba je razširjena predvsem na območju Bruneja in na severni meji Malezije. Vrsto je prvič opisal Regan, leta 1910. Zaradi nedostopnih terenov, pomanjkanja informacij ter močnega uničevanja habitatov, je riba veljala za izumrlo vsaj 50 let. Prvega avgusta 1996 je bila uvrščena na IUCN rdečo listo kot VU - ranljiva vrsta.

Določitev kategorije je bila zelo težka, saj tisto leto niso ujeli nobenega predstavnika. Razmišljali so, da bi jo uvrstili v kategorijo CR (kritično ogrožena vrsta) ali EW (v naravi izumrla vrsta). Toda pričevanja domačinov so takratne raziskovalce prepričala, da je riba v naravi še vedno prisotna v velikem številu, zato so se odločili za kategorijo ranljiva vrsta (VU). Ponovno odkritje so zabeležili leta 1981. Takrat so nekaj predstavnikov pripeljali tudi v Evropo in jih namnožili v ujetništvu. Ribe iz tega leta zato vejajo za starševsko linijo vseh v ujetništvu gojenih B. macrostoma.

Glava samice B. macrostoma, bližnji posnetek prikazuje kako elegantne in impresivne so te živali.

Trenutno stanje divje populacije je neznano, zaradi intenzivnega uničevanja habitata se predvideva, da je danes v naravi kritično ogrožena, po nekaterih virih pa celo izumrla. V Bruneju je izlov ter izvoz te vrste strogo prepovedan, na splošno pa velja, da so divje ribe v trgovinah zelo redko zastopane. V primeru, da jih zasedimo, vedno izhajajo iz Malezije, saj v tej državi njihov izlov ni prepovedan. 

Zelo pomembno je, da poznamo poreklo teh živali, saj so opisane tri populacije, ki jih med sabo ne smemo križati zaradi ohranjanja genetske pestrosti v akvariju. V hobiju se pojavlja predvsem populacija iz Bruneja, ki je najštevilčnejša ter cenovno bolj dostopna. Gre za linijo, ki je gojena v ujetništvu vse od leta 1982. Posebej cenjeni pa sta populaciji iz Malezije in Marundija. Te ribe dosegajo zelo visoke cene, vedno se prodajajo v parih. Povprečna cena v ujetništvu gojenega para je med 80 do 300€. Divji ali F1 pari pa dosegajo cene vse do 1000€.

Par v ujetništvu gojene linije iz Bruneja, bete iz te linije imajo značilen prepoznaven vzorec, samice so nekoliko temnejše rjave ali rdeče barve z črno masko. Linija se goji vse od leta 1982, povprečna cena za par je od 80 do 400€.

Danes B. macrostoma velja za ribo, ki jo mora imeti vsak resen gojitelj divjih bet. Gojimo jih v akvarijih z zelo mehko in kislo vodo, pH vrednost naj bo med 4.4 in 5.7. Uporaba šote ni priporočljiva, zato raje posegamo po kokosovih vlaknih in lomljencu, drevesnih listih, hrastovemu lubju ter podobnih rastlinskih materialih. Zelo dobro se obnese hrastovo listje, ki ga v jeseni naberemo sami. Listje je v tem akvariju nujno potrebno saj razgradnja ustvarja taninsko kislino, istočasno pa se na njem ustvarja bakterijski film, ki mladicam služi za hrano.

Za par ustreza akvarij z dolžino 80 cm. Odrasla velikost je med 10 do največ 13 cm. Po dnu damo svetel pesek, ki ga zakrijemo z debelo plastjo listja in kokosovega lomljenca. Plavajoče rastline so nujno potrebne. V temni, s tanini obarvani kisli vodi uspeva zelo malo rastlin, v naravi s to vrsto pogosto opazimo različne vrste iz rodu Cryptocoryne sp.

Gojimo jih v vrstnem akvariju, saj so tudi v naravi običajno same. Po nekaterih podatkih so jih opazili v sobivanju s Rasbora tubbi. Je pa zelo zanimivo poročilo iz terena, kjer omenjajo sobivanje s kozicami Machrobrachium sp. Dodatnega ogrevanja vode ne potrebujejo, saj jim ustrezajo temperature med 20 in 25°C. Fiter naj bo velik, z veliko biološkega filtrirnega materiala, pretok pa šibek do srednje močen.

Črna voda obarvana s tanini še bolj poudari njihovo rdečo barvo.

Za vrsto je značilen zelo izrazit spolni dimorfizem, samec je rdeč z črno glavo, plavuti so obrobljene s tanko linijo modre barve, glavni vzorci pa so kombinacije rdečih ter črnih črt. Na hrbtni plavuti ima samec »oko«. Na podlagi oblik in barv očesa razlikujemo popuacije. Samica je kožno rjava, rdeča ali temnorjava. Nekatere imajo črno glavo. V obdobju drsti samica po telesu dobi dve vzporedni temni črti. Tako samcu sporoči, ali je godna za drst.

Značilna obarvanost samca, v ujetništvu gojena linija Brunej.
Vzorec na repu in hrbtni plavuti se razlikuje med populacijami, zato služi za identifikacijo podvrst.

Paritveni obred je povezan z odpiranjem gobca ter šopirjenjem. Samica običajno priplava do samca s široko odprtim gobcem, ta pa se z odprtimi plavutmi postavi proti njej. To lahko opazujemo več dni. Drst poteka tako, da samec objame samico, objem jo stimulira, da odvrže ikre, ki jih nato samec nežno polovi na podrepno plavut. Ikre ki padejo na tla, bo pobrala samica.

Samica z odpiranjem gobca samcu sporoča, da je godna za drst, samec ji odgovarja z široko odprtimi plavutmi. Macrostoma v prevodu pomeni »velika usta«, iz med vseh bet, imajo te največji gobec. Uporabljajo ga za komunikacijo, fizični obračuni so zelo redki, saj samci in samice običajno dajo prostor tistemu, ki se najbolj šopiri.

Betta macrostoma spada med patrialne ustonoše, kar pomeni, da za zarod skrbi samec. Zelo pomembno je, da ima v času inkubacije mir, če je slabo hranjen ali preveč vznemirjen, bo ikre pojedel preden se bodo izlegle. Obdobje valjenja traja med 14 do 35 dni, v tem času zavrača hrano. Veliko rejcev priporoča, da se v obdobju valjenja samica odstrani, samca pa se po valjenju dobro nahrani.

Mlade ribice hranimo z mikročrvi, kotačniki, samooki, majhnimi vodnimi bolhami… v primeru da uporabljamo naupije artemije pa je potrebna posebna pazljivost.

Odrasle bete imajo organ, ki ga imenujmo labirint. Z njegovo pomočjo lahko dihajo atmosferski zrak. Da se ta organ pravilno razvije, moramo mladicam omogočiti dostop do toplega in vlažnega zraka, kar najlažje naredimo tako, da akvarij prekrijemo s prozorno folijo za živila. Uporaba steklenega pokrova pri tej vrsti ni priporočljiva, saj zelo dobro skačejo in se lahko med skokom resno poškodujejo. V naravi ribe naseljujejo mrtvice in manjše luže, ki so ostale za nalivi. V primeru da voda začne preveč izhlapevati, bodo ribe poskakale iz nje in si poiskale nov vir vode. Ker so dobri skakalci, lahko v enem skoku preskočijo kar en meter, na kopnem pa lahko zdržijo tudi do nekaj ur, če je zrak dovolj vlažen, da ne posuši škrg in tla dovolj mokra, da ne posušijo kože. Gre za lastnost, ki je pri betah izredno redka, pogosto pa jo opazimo pri kilijih. Prav zaradi želje po seljenju in skakanju morajo biti akvariji dobro pokriti tudi takrat, ko nimamo mladic.

Glede prehrane zna biti kar problematična, potrebuje raznoliko ter pestro prehrano. Slovijo po izredni izbirčnosti, zato je recept za uspeh nemogoče zapisati. Poskusimo lahko z deževniki, manjšimi žuželkami, ličinkami komarjev, vodnimi bolhami, enhitrejami… zelo pomembno je, da pri tej vrsti ne vztrajamo z hrano, ki je ne mara, saj se lahko izstrada do smrti. V zelo redkih primerih se navadi na industrijsko hrano, več sreče bomo imeli, če jih bomo poskusili navaditi na zamrznjeno ali liofolizirano hrano. Moje izkušnje z divjimi betami so zelo pozitivne, kljub temu, da so precej zahtevne glede prehranjevanja in priprave vode, vso ljubezen in trud vrnejo z lepoto in navezanostjo na človeka. Želim si, da bi bile v hobiju bolj razširjene, to bi pomagalo tudi pri njihovem ohranjanju v naravi.

Tjaša Kvas
Če vam je članek všeč, potem me lahko podprete tako, da mi častite kavo. Plačilo ni pogoj za obisk bloga, vsekakor pa bom vsake podpore zelo vesela.
Kupi mi kavo

Najbolj brano

17 januarja, 2022

Kategorija: 
Kalijev permanganat je črno škrlatni kristalni prah brez vonja. Uporabljamo ga za razkuževanje vodnih raztopin, akvaristične opreme, rib in rastlin.
Preberi članek
24 februarja, 2023

Postavili smo akvarij, vanj nalili vodo in zdaj čakamo, da se v njem vzpostavi biološko ravnovesje. V takem akvariju se dogajajo vidne in nevidne spremembe, ki so značilne za sisteme, ki so mlajši od enega leta. Sem sodijo pojavi različnih alg, sluzi ter povišane vrednosti dušikovih spojin.
Preberi članek
22 februarja, 2023

Kategorija: 
V primernem okolju ribe zelo redko zbolijo, saj jih pred povzročitelji bolezni ščiti močan imunski sistem ter sluz, ki prekriva kožo. Zaradi dobrega imunskega odziva, so pogosto okužene z različnimi povzročitelji bolezni, a ne kažejo znakov okužb, vse dokler niso izpostavljene močnemu stresu.
Preberi članek
1 marca, 2023

Kategorija: 
Skalarka (Pterophyllum scalare) je ostrižnik, ki ga najpogosteje gojimo v akvariju, zaradi posebne oblike in karakterja je med akvaristi poznana kot kraljica. Vrsto je leta 1824 prvi opisal Schultze, kot akvarijsko ribo pa jo poznamo že 97 let.
Preberi članek
17 februarja, 2023

Kategorija: 
Gupi je prav gotovo akvarijska ribica, ki jo pozna vsak akvarist. Odlikuje ga trdoživost, neobčutljivost, žive barve ter živahen in zelo priljuden karakter. Uvrščamo ga med živorodne zobate krapovce, ki jim poljudno pravimo živorodke.
Preberi članek
22 februarja, 2023

Kategorija: 
Ob vstopu v svet akvaristike, smo pogosto navdušeni nad pisanim svetom rib. Nekatere nas očarajo s svojimi barvami, druge z obliko telesa, tretje pa s karakterjem. Toda pri vsej tej živahni ponudbi, moramo upoštevati, da se vsi organizmi med sabo ne razumejo.
Preberi članek
23 februarja, 2023

Kategorija: 
Akvaristi smo glede zdravil precej omejeni, saj zdravstveno varstvo akvarijskih organizmov obvlada zelo malo veterinarjev, zdravila pa je težko dobiti. Zato smo odvisni predvsem od industrijskih pripravkov, ki jih ponujajo različni proizvajalci in so na voljo v specializiranih akvarističnih trgovinah.
Preberi članek
24 februarja, 2023

Postavili smo akvarij, vanj smo nalili vodo ter priklopili vso potrebno tehniko… Kaj pa zdaj. Zdaj je napočil čas, da akvarij zaženemo. Pogovorno rečemo, da akvarij »sciklamo«, izraz se nanaša na vzpostavitev bioloških ciklov hranilnih snovi.
Preberi članek
23 februarja, 2023

Kategorija: 
Sprehajamo se po gozdu in kar na enkrat pred sabo zagledamo čudovito korenino ali kamen. Sami pri sebi si mislimo, da bi se takšen kos čudovito podal našemu akvariju… Seveda pa nas takoj za tem preleti dvom.
Preberi članek
23 februarja, 2023

Kategorija: 
Planarije so ploščati črvi iz reda Tricladida, ki se deli na tri podrede, Maricola, Cavernicola in Continenticola. Taksonomija teh živali je zelo kompleksna, saj samo podred Maricola sestavljajo tri »super družine« in šest družin.
Preberi članek
cartchevron-downmenu-circlecross-circle