Ta krasna riba je iz skupine bet ustonoš, spada med manjše predstavnike, kateri dosežejo maksimalno velikost okoli 4 cm. Gojimo jih v parih, ali manjših skupinah (1 samec in 2 samici).
Za par je dovolj velik že 50 litrski akvarij, ki pa mora biti primerno urejen. Naravni habitat te vrste predstavljajo gozdni potočki, zato je zelo pomembno, da v ureditev akvarija vključimo debelo plast drevesnega listja. To bo opravljalo pomembno biološko ter kemijsko funkcijo. Ti organizmi namreč živijo v okolju z zelo nizko pH vrednostjo tudi prevodnost je nizka, kar pomeni, da voda vsebuje malo raztopljenih soli (nizek KH in GH). Potrebujejo veliko taninskih kislin, ki jih v vodo sproščajo odmrli listi rastlinja, ter odpadle veje. Zelo pomembno je, da se v akvariju izogibamo šote, saj jim huminska kislina ne prija. Namesto šote za mehčanje vode raje uporabimo kokosov lomljenec ter drevesno listje. Poleg listja mirobalanovca (Terminalia catappa), bananovca in palme, ki jih kupimo v specializiranih trgovinah, lahko uporabimo tudi listje domačih dreves. Posebej koristno je hrastovo, katerega glavna značilnost je, da taninske kisline oddaja postopoma.
Za filtracijo uporabimo preprost notranji filter, ki naj ima vsaj 20% površino akvarija. Pri tej vrsti se dobro obnesejo notranji tri prekatni, ter hamburški filtrirni. Pretok naj ne bo premočan. Rade imajo zaraščene akvarije, vseeno pa potrebujejo prostor za plavanje, da rešimo obe težavi, naredimo tako da rastline pritrdimo na korenine, ki smo jih uporabili za dekoracijo. Za ta način sajenja je primeren Microsorum. Grelca načeloma ne potrebujemo, saj ji ustreza temperatura 25°C, TEMPERATURA NE SME NIHATI. Glede hranjenja so zelo zahtevne, le redko jih prepričamo, da se navadijo na zamrznjeno ali liofolizirano hrano, kosmičev ali granul sploh ne sprejmejo. Zato moramo pri nakupu te vrste razmisliti tudi o gojenju žive hrane. Rade imajo vodne bolhe ter enhitreje, navadijo pa se tudi na mokrice in mikro čričke.
Pri ustreznih parametrih ter hranjenju z živo hrano, je par hitro pripravljen na drst. Samec pred samico izvaja paritveni ples, pri čemer se postavi skoraj vertikalno. Pred njo odpira svoja velika usta, tako ji želi povedati: »Poglej, kako velika usta za čuvanje potomcev imam.«
Godna samica spusti ikre, samec jih oplodi, nato pa vsako posebej ulovi v usta, kjer jih čuva do izvalitve. Betta albimarginata, je namreč patrialna ustonoša, kar pomeni, da za zarod skrbi samec. To traja do 21 dni, v tem času ga hrana ne zanima, zato je to obdobje je zelo kritično. Pred drstjo mora biti samec v dobri kondiciji, v nasprotnem primeru bo zaradi lakote požrl ikre (mladice), ali pa bo shiral. Nekaj dni stare mladice mu v ustih povzročajo precej preglavic, saj želijo na prosto, a potrpežljivi ata, se da da kar tako. Spusti jih šele ob primerni velikosti. Ko mladice prvič zaplavajo so velike kot novorojeni gupiji, kar pomeni, da hranjenje ni težavno, paziti moramo le da imajo na voljo dovolj žive hrane. Posebej primerni so rakci samooki, kotačniki, dvoklopniki ter podoben plankton. Naupijem solinskih rakcev se raje izogibamo, saj ne dajejo dobrih rezultatov. Raje uporabimo mikročrve.
Zelo pomembno je, da imajo mladice v času rasti in razvoja dostop do vlažnega in toplega zraka, le tako se jim bo namreč razvil poseben organ - labirint, ki je značilen za vse labirintovce in jim omogoča da dihajo atmosferski zrak. Najlažje to naredimo tako, da akvarij preprosto pokrijemo s stekleno ploščo, vodo pa ne dolijemo do vrha akvarija, ampak 2 do 3 cm pod robom.
Mladic ne ločimo od staršev, saj se v gostem rastlinju znajo uspešno skrivati, poleg tega v primerno urejenem akvariju, kjer je dovolj drevesnega listja najdejo več kot dovolj hrane. Na plasteh listja se namreč naredi bakterijski prerast, ki je za mladice zelo hranljiv.
Betta albimarginata je krasna ribica, njena slabost je le visoka cena ter kratka življenjska doba, toda garantiram, da vse to vrne s svojo lepoto ter zanimivim obnašanjem.