Sinonim: Caridina japonica

Japonska somorična kozica ter njena zgodba o poti iz močvirja do vrhunskih dizajnerskih akvarijev.

V japonskih močvirjih se med muljem skriva zelo neopazna, skoraj prozorna žival. Izda jo premikanje ter drobne rdeče pike na boku. Je malo večja od običajnih kozic iz njenega rodu, toda akvaristi je še ne poznajo. Vse dokler je ni spoznal umetnik ter velik oblikovalec naravnih akvarijev Takashi Amano.

Takashi Amano je v tej, za mnoge neopazni ter nezanimivi živali videl potencial, potencial, ki je neopazno, močvirsko kozico dvignil na sam prestol akvaristike. Še danes tej kozici pogovorno rečemo kar amano kozica.

Japonsko somornično kozico uvrščamo v rod Caridina. Je zelo prilagodljiva ter odporna kozica, ki se prilagodi na različne tipe vod, pod pogojem, da v vodi niso prisotni nitriti, nitrati, amonijak ter težke kovine. Ker je malo večja, jo lahko kombiniramo z ostalimi ribami, toda le pod pogojem, da ima na voljo dovolj skrivališč. Hrani se pretežno z rastlinsko hrano, potrebuje pa tudi dodatek živalskih beljakovin, ki jih ponudimo v obliki ribje hrane, jajčnega beljaka, ribjega mesa in podobno. Nekatere kozice se naučijo loviti polže ter majhne ribe, zato moramo to vzeti v zakup, posebej takrat, ko jih kombiniramo z manjšimi ribami.

Kljub temu, da ima izrazito željo po mesu, pa z njim ne smemo pretiravati, saj preveliki deleži beljakovin v prehrani negativno vplivajo na levitev. Levitve so proces, kjer kozice odvržejo star hitinski oklep, ter ga zamenjajo z novim. Med procesom levitve so zelo ranljive, zato se v tem obdobju zgodi največ poginov.

Pogine med levitvijo preprečujemo s pravilno prehrano, ki je sestavljena iz rastlinske hrane, beljakovin ter mineralov. Rastlinsko hrano naj sestavljajo specializirane krmne mešanice za rastlinojede ribe, bučke, grah, posušeni regrat, koprive, trpotec, radič in podobno. V naravi se hranijo predvsem z algami in prav to je razlog, zakaj so med akvaristi tako priljubljene.

Amano kozice spadajo med najboljše algojedce, kljub temu pa nas ne bodo rešile težav z algami, ampak jih bodo le držale pod kontrolo. Če imamo težave z algami, moramo razmisliti o konkretnih ukrepih, saj nakup algojedih organizmov ne bo zadostoval.

Amano kozica zraste do 7 cm, samice so malo večje in malo bolj čokate, pogosto pa opazimo, da pod repom nesejo jajčka, ki so rumene, bele ali zelene barve. Čeprav se kozice parijo v sladki vodi, mladice za rast in razvoj potrebujejo slano oziroma brakično (somorično) vodo. Razmnoževanje je izredno dolgotrajno, zahtevno ter zamudno.

Minerali so nujen krmni dodatek.

Samico z jajčeci moramo prestaviti v majhno posodo, kjer počakamo, da se levi. Jajčeca ostanejo na levku, ki ga previdno odstranimo, ter prestavimo v rahlo slano vodo. Ko se mladice izležejo, so mikroskopsko majhne in se hranijo z enoceličnimi algami. Njihova značilnost je, da plavajo. Rastejo izredno počasi. Takšnim ličinkam pravimo planktonske ličinke. Ko dobijo obliko kozice, se spustijo na tla, takrat so pripravljene, da jih postopoma prilagodimo na sladko vodo. V tem obdobju naredimo največ izgub, saj pogosto slanost znižujemo prehitro. Ko postopek osvojimo, je razmnoževanje relativno enostavno, kljub temu pa se ga poslužuje zelo malo akvaristov, saj je uvoz živali cenejši.

Pri gojenju v akvariju pazimo, da:

* Parametri ne nihajo preveč, to velja predvsem za pH, KH in GH vrednosti

* Voda ne vsebuje težkih kovin ter drugih kemikalij

* Voda ne vsebuje amonijaka, nitrata in nitritov  

* Kozice morajo imeti dostop do mineralov.

Pazimo, da imajo minerali ustrezno razmerje med kalcijem, fosforjem  in beljakovinami. Če je v prehrani kozic preveč beljakovin, to povzroči presežek fosforja, kar oteži absorpcijo kalcija, kar v telesu  povzroči pomanjkanje kalcija ter posledično povzroča težave pri levitvah. Kot vidimo, vsaka težava z levitvijo ni nujno posledica pomanjkanje kalcija, ampak se morda težava skriva v hrani, ki vsebuje preveč beljakovin.

Rešitve:

Če so v akvariju prisotne alge, kozic ne krmimo, kljub temu pa poskrbimo, da imajo na voljo mineralne kamne. V primeru, da kozice krmimo, pa poskrbimo, da je okoli 90% obrokov sestavljeno iz rastlin.

MOJE IZKUŠNJE Z VRSTO:

Amanokozica me je navdušila predvsem zaradi njene dolgoživosti, velikosti ter nevpadljivih barv. Razmnoževanje mi je predstavljalo kar velik izziv, saj je zagotavljanje stabilne kulture enoceličnih zelenih alg izredno težko. Kot algojedce jih ne svetujem, saj so izredno občutljive na vodne parametre, vemo pa, da se alge v akvariju pojavijo prav zato, ker parametri nihajo, ali pa niso v ustreznem razmerju. Kar me je še posebej presenetilo pa je to, da so te kozice izredno spretni plezalci in brez težav zbežijo iz akvarija. Pobegi se običajno zgodijo takrat, ko jim parametri vode ne ustrezajo.