Odgovor na to vprašanje ni tako enostaven, ne glede na to ali žival živi v vodi ali na kopnem, telo potrebuje tekočino, saj je voda osnovna spojina, ki je potrebna za delovanje številnih telesnih funkcij. Toda, če je definicija pitja zauživanje vode preko ust, potem je odgovor na vprašanje ali ribe pijejo, DA in NE.

Poglejmo zakaj…

Nekatere ribe tekočino dobijo skozi polprepustno kožo, druge pa jo morajo zaužiti preko ust, kar je zelo podobno pitju, ki ga poznamo pri kopenskih živalih. Kako ribe pijejo, pa je odvisno od tega v kakšnem okolju živijo. Sladkovodne ribe pijejo drugače od morskih, saj je koncentracija raztopljenih soli v sladki in morski vodi različna. Pri tem ima veliko vlogo biološki pojav, ki ga imenujemo osmoza, glavno vlogo pri tem procesu pa ima običajno natrijev ion.

Sladkovodne ribe

Sladkovodnim ribam ni potrebno piti, saj njihova telesa običajno vsebujejo več soli, kot voda okoli njih, zato vso vodo dobijo kar preko kože. Proces imenujemo osmo regulacija. Najpomembnejši organi, ki so vključeni v hidracijo sladkovodnih rib pa so koža, škrge in ledvice. Te so pri sladkovodnih ribah zelo velike, saj nenehno izločajo ogromne količine razredčenega urina. Na škrgah pa so locirane posebne celice, ki jim delno omogočajo, da nadzirajo vstop soli v telo. To preprečuje, da bi preko vode dobile več soli, kot so jo sposobne predelati ledvice. Kadar je koncentracija soli v okolju prevelika, ribe zbolijo za okvarami ledvic. Posledice so lahko vidne takoj ali pa šele čez nekaj let, odvisno od vrste ter količine raztopljenih soli v vodi.

Kaj so raztopljene soli v vodi in kaj je slanost?

To so ioni in kationi različnih kovin (mineralov) in plinov, predvsem natrija, klora, kalija, kalcija, magnezija, žvepla in fosforja. Nekatere soli v vodi delujejo zelo bazično in grenko, na primer sol magnezijevega klorida. Druge soli pa delujejo kislo, predvsem tiste, ki vsebujejo železo in žveplo. Ker različne vode vsebujejo zelo različne koncentracije mineralov, ima vsak potok, reka, morje mlaka in jezero specifične pH vrednosti, karbonatno trdoto in skupno trdoto vode. Mineralna sestava je odvisna od kamnin, preko katerih teče voda. V Sloveniji imamo zelo raznoliko sestavo kamnin, zato veljamo za območje z zelo raznolikimi tipi vod. Pogosto se zgodi, da je voda v sosednji vasi kemijsko zelo drugačna od naše. Ta fenomen opazimo tudi pri izvirih pitnih vod, ki se polnijo za namene prodaje.

Kot vidimo, beseda sol ni vezana izključno na spojino natrijev klorid, ki vodi da značilen slan okus, kljub temu pa vodo po okusu ločimo na sladko in slano. Slanost vode merimo z enoto ppt, (število delcev na 1000), ki nam pove koliko natrijevih ionov je v vodi. Za sladko vodo velja, da ima ppm vrednost pod 20. Povprečna slanost morja pa je med 30 in 40 ppt . Natrijev ion je zelo pomemben pri osmo regulaciji morskih in sladkovodnih rib saj določa koliko vode mora riba spiti. Nekatere vode imajo slanost 0 ppm, to so predvsem močvirja in majhni potočki v tropskem deževnem gozdu, ribe, ki živijo v teh vodah so zelo občutljive na prisotnost natrijevih ionov in jih lahko ubije že zelo majhna koncentracija natrija.

Kaj se zgodi, če sladkovodno ribo damo v vodo, ki ima višje koncentracije mineralov in soli?

Ker sladkovodne ribe dobijo minerale in tekočino preko kože, je zelo pomembno, da slanost njihovih teles ni višja od slanosti vode, ki jih obdaja. Mehanizem hidracije deluje tako, da voda dobesedno teče skozi ribo, sol pa ostaja v telesu. V primeru, da je slanost višja, bo voda iz ribjega telesa odhajala enako hitro, minerali pa se bodo kopičili v telesu in v ledvicah. Na celični ravni to povzroči dehidracijo in odmiranje celic, ribam odpovedo ledvice in na koncu poginejo zaradi dehidracije. Povprečna sladkovodna riba v morski vodi preživi 10 minut. Počasnejša smrt pa jo čaka v sladki vodi, ki ima neprimerno mineralno sestavo, običajno se v teh primerih pred odpovedjo ledvic pojavijo ledvični kamni, ki se pogosto vnamejo ter povzročijo trebušno vodenico.

Morske ribe

Morske ribe običajno vsebujejo manj soli, kot voda, ki jih obdaja. Da zadostijo potrebe po vodi, morajo goltati ogromne količine vode. Vodo izgubljajo preko kože, a so jo sposobne izločiti le toliko, koliko imajo v telesu odvečnih soli. Odvečno sol izločijo preko škrg in zelo koncentriranega urina. Zaradi osmo regulacije morske ribe konstantno pijejo.

Kaj se zgodi, če morsko ribo damo v sladko vodo?

Kadar morsko ribo damo v vodo, ki ima nižje koncentracije mineralov in soli, bo riba še naprej goltala ter požirala vodo, ker morske ribe urinirajo zelo redko, bo to povzročilo zastajanje vode v telesu, istočasno pa bo riba iz telesa izločila vso sol. To bo privedlo do poškodb celičnega tkiva ter zastajanja vode v telesu. Celice dobesedno počijo, kar povzroči smrt. Morske ribe v sladki vodi preživijo dlje časa, povprečno smrt nastopi po tridesetih minutah, ki pa je v večini primerov zelo boleča.

Kaj pa ribe, ki so izjeme?

Obstaja nekaj vrst rib, ki lahko živijo v morskih in sladkih vodah, mehanizmi teh rib so zelo različni ter vrstno specifični, znanstveniki pa preučujejo gene, ki živalim omogočajo kompletno spremembo vedenja, predvsem je pod drobnogledom obnašanje pitja. Najbolj znane ribe iz te skupine so jegulje, ki iz sladkih vod migrirajo v morje, ter lososi, ki iz morja migrirajo v sladke vode.

Na vprašanje ali ribe pijejo, lahko samozavestno odgovorimo z »DA«

Odgovor na vprašanje kako ribe pijejo, pa je odvisen od tega v kakšni vodi živijo. Sladkovodne ribe tekočino dobijo preko kože, morske pa jo pijejo podobno, kot to počnejo kopenske živali.

Minerali in soli v vodi določajo slanost, pH vrednost, skupno trdoto ter karbonatno trdoto vode. Temu pravimo tudi vodni parametri in so specifični za vsako posamezno ribjo vrsto. Imejmo v mislih, da so ribe so zelo občutljive na okolje v katerem živijo, saj so se nanj prilagodile v milijonih letih evolucije. Specifični metabolni aparati, ki ribi omogočajo življenje v nekem okolju so kodirani v številnih genih na katere s selekcijo brez intenzivnih genskih metod ne moremo vplivati. Zato so vsake spremembe v kemijski sestavi vode lahko povod za različne bolezni ali okvare notranjih organov. Čeprav se prispevek nanaša predvsem na vsebnost natrija, pa je potrebno poudariti, da na hidracijo rib enakovredno vplivajo tudi ostali ioni, kot so kalij, kalcij ter magnezij. To so minerali, ki jih pogosto najdemo tudi v naših vodovodnih vodah. Prav zato voda iz pipe včasih ni najbolj primerna za naše akvarije in potrebuje ustrezno predpripravo.