V primernem okolju ribe zelo redko zbolijo, saj jih pred povzročitelji bolezni ščiti močan imunski sistem ter sluz, ki prekriva kožo. Zaradi dobrega imunskega odziva, so pogosto okužene z različnimi povzročitelji bolezni, a ne kažejo znakov okužb, vse dokler niso izpostavljene močnemu stresu. Prav zato so bolne ribe v naravi prava redkost. Toda žal, se tudi ta slika počasi spreminja, saj človek vedno bolj posega v okolje in ga spreminja, posledično se pojavijo tudi bolezni, ki lahko izbruhnejo zaradi stresa, ali pa so uvožene od drugod. Kadar ribje bolezni izbruhnejo v naravnih okoljih, so živali bolj ali manj prepuščene same sebi. V akvariju pa jim akvaristi poskušamo pomagati. To naredimo tako, da najprej pogledamo ribo kot celoto in ocenimo kaj na njej ni normalno.

1. PREGLEDAMO OČI

Oči so bistre in jasne, brez krvavih madežev in lepo stojijo v očesni jamici.

POZOR! Nekatere vrste rib imajo roženico prevlečeno s posebnim premazom, ki odbija svetlobo, to daje očesu moten videz. Ena iz med takšnih rib je pavja dremavka (Tateurndina ocellicauda).

2. PREGLEDAMO LUSKE

Luske morajo biti gladke, ter se tesno prilegati telesu. Na koži ne sme biti ran, odrgnin, prask ali drugih tvorb. Koža mora biti enakomerno obarvana, barve pa živahne.

POZOR! Obstaja mutacija, ki se imenuje »pearl scale« - biserne luske in ni povezana z boleznijo kože. Gen, ki povzroča mutacijo se v fenotipu izraža kot odebeljena in zgubana koža. Mutacijo poznamo pri skalarkah in zlatih ribah.

3. PREGLEDAMO PLAVUTI

Robovi plavuti morajo biti jasni in čisti. Plavutnice (plavutne kosti) morajo biti lepe in ravne. Koža med plavutmi ne sme biti raztrgana, razen v primerih, ko gre za lastnost, ki je vrstno specifična.

4. OCENIMO OBNAŠANJE ŽIVALI

Pri tem si pomagamo z opisi vrst, nekatere ribe nas s svojim naravnim obnašanjem včasih zmedejo. Činklje na primer spijo na hrbtu ali boku in s takšnim obnašanjem pogosto zmedejo akvariste.

POVZROČITELJI BOLEZNI

To so patogeni organizmi, ki živijo od zajedavstva drugih živalskih vrst. Lahko so mikroskopsko majhni, ali pa so vidni s prostim očesom. Najmanjši povzročitelji bolezni so virusi, največji pa so mnogocelični organizmi, ki jih uvrščamo med zajedavce. Poleg teh dveh so povzročitelji tudi glivice, enocelične živali in bakterije. Prizadete ribe za vsako vrsto povzročitelja razvijejo specifične simptome, zato akvaristi že po zunanjem izgledu ter obnašanju lahko precej natančno postavimo diagnozo in zdravljenje bolezni.

Zdravila za posamezne bolezni izbiramo preudarno in čimbolj natančno, če se le da, se zdravilom s širokim spektrom delovanja izognimo. Več o zdravilih bom napisala v tretjem delu, zdaj pa si poglejmo značilnosti posameznih povzročiteljev ribjih bolezni.

VIRUSI

Virusne bolezni pri ribah so zelo slabo raziskane, običajno se kažejo v obliki mehurjastih tvorb na koži in plavutih. Zdravila za njih ne obstajajo, mnoge so smrtne, nekaj pa je takšnih, ki ribam ne škodujejo. Virusi predstavljajo vez živo in neživo naravi, mnogi jih uvrščajo med najmanjša živa bitja, nekateri pa jim sploh ne priznavajo status življenja.

BAKTERIJE

Bakterijske okužbe spadajo med najnevarnejše, saj so mnoge od njih tudi zoonoze, ki se brez težav prenesejo na človeka. Diagnoza brez mikroskopa je včasih zelo težka, kljub temu pa nam ribe včasih dajo dovolj jasne znake, da lahko bakterijsko okužbo potrdimo po fotografiji. Prepoznamo jo po ranah, razpadu plavuti, oteklih delih telesa, hujšanju in krvavitvah. Pri diagnozi bakterijskih infekcij s pomočjo fotografije se moramo zavedati, da metoda ni stoodstotna, saj bi za to potrebovali mikroskop. Če sumite na pojav bakterijske infekcije, potem si nujno preberite prispevek o zoonozah.

Bakterijske okužbe zdravimo z zdravili, ki jih imenujemo antibiotiki, pri blagih okužbah se lahko poslužujmo naravnih antibiotikov kot so česen, propolis ter probiotiki.

ENOCELIČNI ZAJEDAVCI

Enoceličarji so mikroskopsko majhni organizmi, sestavljeni le iz ene same celice. So večji od bakterij in jih lahko brez težav opazujemo tudi z navadnim svetlobnim mikroskopom. Ločimo jih v dve veliki skupini, notranje zajedavce in zunanje zajedavce. Zunanji enocelični zajedavci običajno povzročajo škodo na koži ter škrgah. Posledice so običajno vidne s prostim očesom in zelo specifične, tako da lahko že ob zunanjem pregledu ribe diagnosticiramo povzročitelja. Pri notranjih enoceličnih zajedavcih je diagnoza veliko težja, običajno se jo ugotovi le pri seciranju organizma. Enocelične parazite zatiramo s soljo, taninskimi kislinami, formaldehidom ter zdravili, ki so temu namenjena.

GLIVICE IN PLESNI

Ribje plesni so vedno posledica slabe kakovosti vode, niso primarna okužba, ampak se vedno pojavijo na ranjenih in krvavečih delih tkiva, ki se noče celiti. Zatiramo jih s solnimi kopelmi, taninskimi kislinami in zato namenjenimi pripravki.

MNOGOCELIČNI ZAJEDAVCI

To so vsi nevretenčarji, ki se prehranjujejo z zažiranjem druge vrste. Običajno spadajo v družino ploščatih ali valjastih črvov in rakov. Imajo kompleksne življenjske kroge, zato je zdravljenje zelo dolgotrajno. Učinkovita zdravila so hipermangan in sol. Glede na tip zažiranja jih ločimo na notranje ai zunanje parazite.

NAJPOGOSTEJŠI SIMPTOMI TER NJIHOVI POVZROČITELJI

1. RAZTRGANE IN SCEFRANE PLAVUTI

To običajno povzročajo bakterije iz rodov, Mycobacterium in Flavobacterium. Bakterijsko bolezen spoznamo po motnih robovih ali krvavitvi. Plavuti so lahko raztrgane tudi zaradi specifične vrstne značilnosti, poškodb, pretepov ter škržnih sesačev.

2. MOTNO OKO

Motno oko je oko, ki ga je prerastla tanka plast bakterij, videti je kot mrena na očesu. V nekaterih primerih takšno oko oteče in izstopi iz očesne jamice. Bolezen je lahko posledica poškodbe ali pa slabe kakovosti vode, vedno pa jo povzročajo bakterije z družine Mycobacterium. Za zdravljenje običajno zadostujejo blaga zdravila na osnovi močnih probiotikov ter redne menjave vode. Pojav bolezni preprečimo z vzdrževanjem optimalnih parametrov.

3. BELE LISE NA TELESU

Bele lise pri ribah so lahko različnega izvora. Največkrat so zato krivi stres, bakterijske okužbe ter zunanji zajedavci. Nekroza kože ali mišičnega tkiva je pogosto posledica bakterij iz rodov Columnaris in Flavobakterium. Pogosto se pojavi v kombinaciji s sporami gliv. Bakterijske okužbe te vrste zelo hitro napredujejo in se v roku par ur razširijo tudi na druga tkiva, kot so škrge in plavuti. Ne smemo jih zamenjati z običajnimi izgubami pigmentov, ki so posledica stresa ali zajedavcev iz družine Pleistophora, Tetrahymena in Piscinoodinium.

4. RANE ALI RAZJEDE

Rane so lahko posledica poškodb ali pretepov, manjše rane za ribe ne predstavljajo večjih težav, če živijo v optimalnih pogojih. Težave se pojavijo takrat, ko se rane okužijo in se pojavijo razjede. Te povzročajo zelo agresivne bakterije iz družine Flavobacterium in Mycobacterium. Ker kar nekaj teh bakterij spada med zoonoze, se pri rokovanju svetuje uporaba rokavic ter razkužila. Bakterijske infekcije v začetni fazi zdravimo s probiotiki, česnom in propolisom. V nadaljevanju uporabimo močna zdravila na osnovi antibiotikov, po potrebi se obrnimo na veterinarja, da napiše antibiotik na recept. Razjede na koži pa povzročajo tudi nekateri zunanji zajedavci ter pomanjkanje hranil.

5. NOTRANJE KRVAVITVE

Običajno jih opazimo na področju škrg, trebuha in anusa, so posledica več dejavnikov, eden iz med njih je stres. Povzročajo jih bakterije, notranji zajedavci ali ali fizične poškodbe. Če se ne zdravijo pravočasno, živali vedno poginejo.

6. DEFORMACIJE

Deformacije ločimo na dve skupini. Deformacije tkiv in deformacije skeleta. Deformacije tkiv so na primer tumorji, kožne tvorbe, spremembe notranjih organov in odebelitve. Povzročajo jih nepravilna prehrana, notranji zajedavci ter genetika. Deformacije skeleta pa so skoraj vedno posledica nepravilne prehrane in genetike. Nekatere okrasne oblike rib imajo namerno deformiran skelet, ki jih ovira pri gibanju ter jim povzroča zdravstvene težave.

7. VIDNI ZAJEDAVCI

Včasih ribe napadejo paraziti, ki so vidni s prostim očesom, to so predvsem različni raki ter črvi. Bolezen dokaj preprosto spoznamo, saj so povzročitelji dovolj veliki, da jih brez težav opazimo in jih klasificiramo.

8. BELE PIKE

Bele pike običajno povzročajo enocelični paraziti, včasih je diagnoza brez mikroskopa zelo težka, saj so si simptomi zelo podobni. Največ težav nam povzroča prepoznavanje povzročitelja Piscinoodinium in Ichthyophthirus, saj sta si pogosto podobna, za zdravljenje pa potrebujemo različni zdravili. Poleg naštetih, bele pike povzročajo tudi zajedavci ter bakterije.

9. TVORBE, KI SO VIDETI KOT VATA

Večini akvaristov so takšne tvorbe poznane kot ribja plesen, ki jo povzročajo plesni in glive. Toda obstajajo enocelični paraziti, ki se obnašajo popolnoma enako in jih ločimo le s pomočjo mikroskopskega pregleda. To so organizmi iz družine Epistylis, Glossatella, Heteropolaria in Scyphidia. Zdravila proti glivičnim okužbam ne pomagajo pri zatiranju enoceličnih parazitov, zato moramo biti pri diagnozi natančni. V primeru, da si diagnozo z uporabo mikroskopa ne moremo privoščiti, najprej zdravimo z zdravili, ki so namenjena zunanjim parazitom, saj so ti veliko bolj agresivni od običajne plesni. Proti naštetim pomagata predvsem fomralin in sol.

NAJPOGOSTEJŠI SINDROMI BOLNIH RIB – MOŽNE SO KOMBINACIJE

Pogosto se zgodi, da akvaristi opazimo simptome bolezni šele takrat, ko je bolezen v srednji ali končni fazi, to močno zmanjša možnost zdravljenja, posebej v primeru, ko so za okužbe krive bakterije ali notranji paraziti, Hitra diagnoza je ključnega pomena, zato se o bolezni posvetujmo takoj, ko posumimo, da je nekaj narobe. Kljub hitremu ukrepanju pa včasih enostavno moramo sprejeti dejstvo, da živali ni več pomoči in se odločiti za evtanazijo.

1. OTEKEL TREBUH

Napihnjen trebuh je običajno znak bakterijske okužbe, ki se je pojavila zaradi neprimerne prehrane. Bolezen lahko napreduje v hudo bakterijsko okužbo, ki se imenuje trebušna vodenica. Povzroča jo bakterija iz roda Aeromonas, ki je tudi zoonoza. Če ne ukrepamo pravočasno, živali vedno poginejo zaradi nekroze notranjih organov. Pri nekaterih vrstah trebuh samice oteče zaradi zaostajanja iker, tudi ta pojav povzroči bakterijsko nekrozo notranjih organov. Če je simptom bolezni odkrit pravočasno, uporabimo zdravila, ki delujejo kot antibiotiki, v hudi obliki pa zdravljenje ni več mogoče, saj so poškodbe notranjih organov prevelike. Pri rastlinojedih vrstah se pogosto pojavi napihnjenost, ki je posledica nepravilne prehrane in zaostajanja blata. Zdravljenja se v tem primeru lotimo tako, da ribo ne hranimo en dan, naslednji dan pa ji pripravimo kopel iz grenke soli.

2. IZBULJENE OČI

Bolezen relativno enostavno spoznamo, saj ribi oteče oko. V nekaterih primerih to postane mlečno ali sivo. Je posledica bakterij iz družine Mycobacterium in se pojavi v neustrezni vodi, posebej tam, kjer so akvariji obremenjeni z organskimi snovmi ter dušikovimi spojinami. Zdravimo jo s probiotiki ter rednimi menjavami vode.

3. POGREZNJENE OČI

Bolezensko stanje dokaj hitro opazimo, saj so oči pogreznjene v očesne jamice. To je posledica zahiranosti in hujšanja. Ribe hujšajo iz različnih razlogov, eden iz med njih je neprimerna hrana, ki jo živali zavračajo. Drugi razlogi pa so različna bolezenska stanja, ki so povezana s paraziti ter bakterijskimi okužbami.

4. BAKTERIJSKI RAZPAD PLAVUTI

Je zelo agresivna oblika bakterijske infekcije, ki najprej prizadene mehka tkiva na plavutih. Infekcija napreduje zelo hitro in agresivno, zato žival lahko v zelo kratkem obdobju izgubi celotno plavut. Ko se bolezen razširi na kožo, na njej povzroča globoke rane ter nekrozo mišičnega tkiva. V zgodnji fazi jo lahko zdravimo s probiotiki in česnovim granulatom v hujši obliki pa jo bomo premagali le z uporabo antibiotikov, s tem da imejmo v mislih, da zdravila, ki vsebujejo FMC proti tej skupini bakterij niso učinkovita.

5. LUKNJIČAVOST

Luknjičavost se običajno pojavi pri ostrižnikih in je povezana s pomanjkanjem hranil, predvsem cinka in vitaminov. Običajno se pojavi v kombinaciji s paraziti iz rodov Spironucleus in Hexamita. Bolezen je zelo težko pozdraviti, saj so paraziti odporni na večino zdravil, delno pomaga zdravljenje z zdravilom Metrodinazol (1g/100g hrane), a je uspeh le 50%. Okužbe s parazitom imajo visoko smrtnost, kljub temu imejmo v mislih, da ni vsaka luknjičavost posledica parazitov ali bakterijskih okužb.

6. DEFORMACIJE HRBTENICE

Običajno so posledica slabe genetike ali toksinov, ki so povzročili deformacije. Lahko pa jih povzročajo tudi notranji paraziti, ki se naselijo v mišično tkivo okoli hrbtenice.

7. RDEČE RANE

Rdeče rane so vedno posledica bakterijskega vnetja, ne glede na to, ali je poškodba nastala mehansko, ali pa so jo povzročili zajedavci. V hudih oblikah se takšne rane razvijejo v čire in razjede.

8. BELE RANE

Na mestu poškodb in ran se pogosto zaredijo plesni ter različni mikroorganizmi, ki prekrijejo poškodbo s sluzjo, ki je na videz podobna kosmom vate.

9. ČRVI ALI GLISTE

Notranji paraziti, ki spadajo v družino ploščatih ali valjastih črvov so zelo pogosta nadloga akvarijskih rib, ki se pojavlja v različnih oblikah. Gre predvsem za različne trakulje, nematode in prave gliste. Včasih so paraziti jasno vidni, saj jih opazimo pod kožo ali pa gledajo iz anusa. Včasih a so skriti in jih lahko identificiramo le s pomočjo sekcije.

10. ZAHIRANOST, POGREZNJEN TREBUH ALI HUJŠANJE

Ribe hujšajo zato, ker ne dobijo dovolj hranilnih snovi. Razlog za to je lahko odklanjanje hrane ali pa delovanje notranjih in zunanjih parazitov. Pretirano shujšane živali poginejo zaradi izčrpanosti. Zelo pomembno je, da med hranjenjem dobro opazujemo živali, vsako odklanjanje hrane preučimo, prav tako bodimo pozorni, če so ješče ribe začele izgubljati na telesni masi. Nasprotje zahiranosti je zamaščenost, ki lahko povzroči srčni zastoj.

11. BELE PIKE PO TELESU

Poznamo več vrst ribjih bolezni, ki se kažejo v obliki belih pik. Najbolj znana je ribja ihtioftirioza, ki jo povzroča enocelični parazit Ichthyophthirius multifiliis. Bolezen spoznamo po belih pikah, ki niso pritrjene na živali. Med belo piko in ribjo kožo pa je tanka plast sluzi. Zelo podobna bolezen je žametno kožno vnetje, ki ga povzroča Oodinium pillularis. Bolezni med sabo ločimo ravno po tem, kako so bele pike pritrjene na ribo, Oodinium se prisesa direktno na kožo.

12. PREVRAČANJE NA BOK ALI GLAVO

Takšno obnašanje je značilno za večino bolezni v zadnjem stadiju, ribam odpovedo različni notranji organi, tudi ribji mehur, ki je neposredno povezan z centrom za ravnotežje. Riba lahko takšno obnašanje izvaja zelo hitro in sunkovito, ali pa zelo počasi. Pri sunkovitem prevračanju na bok, moramo biti pozorni, da riba to počne nenadzorovano, saj drugače lahko obnašanje hitro zamenjamo s praskanjem ter drgnjenjem ob predmete. Običajno so razlogi za odpoved notranjih organov povezani z bakterijskimi okužbami ter paraziti, toda običajno so to le sekundarni povzročitelji. Glavni razlog so neprimerna kakovost vode ter neprimerna prehrana, ki zaostaja v črevesu. To sproži mehanske poškodbe ribjega mehurja in jeter ter posledično bakterijsko vnetje. Mehanske poškodbe pa lahko povzročijo tudi notranji paraziti. Za večino rib je takšno vrtenje zadnje dejanje pred smrtjo, toda če gre za začetno vnetje ribjega mehurja, lahko zadevo pozdravimo z antibiotiki.

ŽELITE, DA VAM POMAGAM PRI DIAGNOZI BOLEZNI? ODGOVORITE NA 13 VPRAŠANJ:

(Dosegljiva sem na Facebook profilu: https://www.facebook.com/tjasa.kotnik.5 ali na neofelis.nebulosa88@gmail.com)

1. KAKŠEN JE VIZUALNI OPIS BOLEZNI (Bolezen in simptome poskusite opisati čimbolj podrobno, če je možno priložite fotografijo.)

2. KAKO SE RIBA OBNAŠA? (Obnašanje živali, poskusite posneti fotografijo ali film.)

3. KATERE ŽIVALI SO ZBOLELE? (Katere ribe kažejo znake bolezni in katere so poginile.)

4. KDAJ IN KAKO SE JE BOLEZEN POJAVILA?

5. STAROST BOLNIH RIB?

6. ALI IZVAJATE KARANTENO? (Če je odgovor ne, potem odgovorite na vprašanje 7, drugače preskočite na vprašanje 8.)

7. ALI STE V AKVARIJ PRED KRATKIM DODALI NOVE RIBE? (Če je odgovor da, potem napišite kdaj ter njihov izvor.)

8. ALI SE JE PRED IZBRUHOM BOLEZNI ZGODILO KAJ POSEBNEGA? (Na primer velika menjava vode, izpad elektrike, nova dekoracija, nove rastline, menjava hrane…)

9. KAKŠNA JE KAKOVOST VODE? (pH, KH, GH, prevodnost, NO2, NO3, NH3/NH4, prisotnost težkih kovin, koncentracija kisika…) *** Upoštevajte, da so nekatere vodovodne cevi še vedno bakrene ali pocinkane in da so grelci grelnih naprav prevlečeni z bakrom, če uporabljate toplo vodo iz bojlerja je lahko vzrok za pogin zastrupitev z bakrom.

10. KAKŠEN JE AKVARIJ? (Starost akvarija, velikost, velikost ter zmogljivost filtra, katere ribe so v akvariju…)

11. KAKO POGOSTE SO MENJAVE VODE? Kdaj je bila zadnja menjava vode in kdaj ste nazadnje očistili filter. Kako je to potekalo.

12. ALI STE V AKVARIJU ALI V NJEGOVI OKOLICI UPORABLJALI KEMIKALIJE? (barva v spreju, krema za roke, cigaretni dim…)

13. S KAKŠNO HRANO KRMITE RIBE? (Sveža hrana, doma pripravljena hrana, krmna mešanica, zamrznjena hrana, ribje meso…)

Ne glede na to, kako natančno ste odgovorili na vprašanje, imejte v mislih, da nekatere bolezni zahtevajo specialne laboratorijske raziskave ali pa mikroskopski pregled tkiv in iztrebkov. Zato diagnoza morda ne bo točna. Kljub temu odgovori na sestavljena vprašanja lažje pomagajo pri izbiri zdravil. Zdravilom se bom posvetila v tretjem delu, ki prihaja kmalu.

NADALJEVANJE: BOLEZNI RIB 3 - ZDRAVILA