Akvarijska ozadja akvarijem dajo povsem nov videz, služijo lahko skrivanju opreme ali pa posnemajo naraven biotop. Poznamo jih več vrst, vsem pa je skupno, da z njimi zakrijemo zadnji del šipe, ter tako preprečimo, da bi nas med opazovanjem motili kabli od akvarijske tehnike. Kot vedno smo tudi tokrat akvaristi razdeljeni na tiste, ki akvarijskih ozadij nimajo in na tiste ki jih imajo. Kaj je prav in kaj je narobe je v tej situaciji težko reči, saj ima vsaka rešitev svoje prednosti in slabosti. Ta prispevek je namenjen opisu posameznih tipov ozadij, njegov namen pa je, da vam olajšamo odločitev pri postavitvi akvarijev.

Akvariji brez ozadij

Akvarijski sistem lahko funkcionira brez ozadja, če smo malo iznajdljivi, pa kable od akvarijske tehnike speljemo po stranici, in jih tako skrijemo pred očmi opazovalcev. Tudi akvarijsko tehniko lahko odlično skrijemo za kamenjem, rastlinami in koreninami. Prednost akvarijev brez ozadij je predvsem to, da vanj lahko vidimo iz vseh zornih kotov, kar nam pride prav v karantenskih in drstnih akvarijih. Tudi vzdrževanje higiene v takšnem akvariju je zelo preprosto.

ENODIMENZIONALNA OZADJA – PLOSKVE

To so akvarijska ozadja, ki niso debelejša od 1 cm, običajno se jih namesti na zunanjo stran akvarijske stranice. V to skupino sodijo različne folije, barvni nanosi, fotografije, barvana stekla, ogledala itd. PREDNOSTI takšnih ozadij so, da ne pridejo v stik z akvarijsko vodo, zato ni strahu, da bi s sproščanjem škodljivih snovi škodovali akvarijskim organizmom. Ker so nameščena zunaj, ne porabljajo dodatnega prostora v akvariju. Z lahkoto pa jih lahko tudi zamenjamo, ko se jih naveličamo. SLABOSTI so povezane predvsem s slabimi nanosi in neprimerno izbiro, ki ne ustreza estetiki. S pravilno izbranim ozadjem, dekoracijo in postavitvijo, ima lahko takšen akvarij zelo visoko estetsko vrednost. Med najpogosteje uporabljene materiale iz te skupine spadajo folije in stekla.

Enobarvne folije

Pogosto jih ponujajo v trgovinah z akvarijsko opremo. Ta se nalepi na zadnjo stran akvarija in je največkrat modre, bele ali črne barve. S pravilno izbiro močno poživimo akvarij. Pri biotopih s čisto in kristalno vodo posežemo po belem ali modrem ozadju, pri rastlinskih akvarijih pa se boje obnese črna. Modra ozadja najlepše pridejo do izraza v morskih akvarijih. Slabost folije je težko nanašanje, saj se ob nepravilnem lepljenju pojavijo zračni mehurčki. Lepljenje zahteva spretnost, potrpežljivost in čas. Prednost pa je v tem, da jo lahko z malo truda enostavno zamenjamo z novo. Ta tip ozadja se pogosto uporablja v razstavnih ter morskih akvarijih.

Potiskane folije

Princip nanosa ter funkcija takšnih ozadij je povsem enaka enobarvnim folijam, razlika je le v tisku. Sodobne tehnike nam omogočajo, da izbiramo med različnimi motivi, tudi med koralnimi grebeni, puščavami in tropskim gozdom. S pravilno izbiro, lahko s takšnim ozadjem optično povečamo velikost akvarija, z nepravilno izbiro pa lahko njegov videz hitro pokvarimo. Če smo se odločili za potiskano folijo, potem izberimo motive, ki ustrezajo našemu biotopu. Pobarvana zadnja ploskev Po funkciji je zadeva popolnoma enaka foliji, le da tokrat zadnjo zunanjo stran stranice prebarvamo. Uporabimo lahko različne barve, tudi takšne, ki se sperejo pod vodo in si tako olajšamo odstranjevanje ozadja v primeru, da se ga naveličamo.

Ogledalo

Ogledalo s silikonom pritrdimo na notranjo ali zunanjo stran, pogoj je le, da je bleščeča stran obrnjena proti opazovalcu. Takšno ozadje optično poveča prostor ter število rib v prostoru. Primerno je za manjše akvarije, pazimo le, da v njem nimamo rib, ki bi svoj odsev lahko razumele kot tekmeca. Po funkciji je zelo podobno foliji.

RELIEFNA OZADJA

To so ozadja, ki imajo debelino od enega do maksimalno 5 cm, običajno so to le plošče iz naravnih materialov, kot je na primer lubje plutovca, plošča drevesne praproti, šotna plošča ali akvarijska goba. Nameščena so na notranji strani akvarijske stranice, kar pomeni, da so v neposrednem stiku z vodo. PREDNOSTI takšnih ozadij so, da so videti zelo naravno, saj jih čez čas prerastejo rastline in mah. To ustvarja poseben ekosistem, ki ugaja vsem akvarijskim prebivalcem. Njihova SLABOST pa je predvsem prostor, ki ga zasedejo. V primeru, da se odločimo takšno ozadje zamenjati moramo izprazniti celoten akvarij. Poleg tega ne smemo pozabiti, da so takšna ozadja v neposrednem stiku z vodo, zato moramo material izbrati skrbno in previdno.

Plošča iz drevesne praproti

Drevesne praproti so skupina rastlin, katerih značilnost so deblu podobne tvorbe. Iz teh tvorb se izdeluje številne akvaristične in teraristične dekoracije, uporabljajo pa jih tudi gojitelji orhidej. Primerne so za akvarije kjer potrebujemo mehko in kislo vodo, saj sproščajo veliko taninskih in huminskih kislin. Plošča močno obarva vodo, kar utegne marsikoga motiti. Zaradi te lastnosti ni primerna za akvarije z živorodkami in druge ribe, ki jim huminske kisline škodijo. Vsekakor pa je dobra izbira za gojitelje bojnih ribic in tiste, ki se želijo preizkusiti v izdelavi paludarijev. Plošča se na akvarijsko stranico pritrdi s silikonom, znana je to tem, da jo v relativno kratkem času prerastejo rastline in mah. S plastificirano žico lahko na njo brez težav pritrdimo manj zahtevne akvarijske rastline, kot so vodne čaše (Cryptocoryne sp.), anubias in sorodstvo (Anubiadeae), vodne praproti iz rodov Microsorum in Ceratopteris. Zelo podobno delujejo tudi šotne plošče, le da v vodi čez nekaj časa začnejo razpadati. To je lahko pozitivna lastnost, kadar želimo poustvariti posnetek rečnega brega.

Filter goba

Če nam je všeč stil in način, kako deluje plošča drevesne praproti, a si zaradi prebivalcev ne moremo privoščiti s tanini obarvano in bogato akvarijsko vodo, potem je najboljša alternativa akvarijska goba. Lahko uporabimo kar modro, še bolje pa je, da posežemo po črni, saj bo manj opazna. Goba se pritrdi na zadnjo stranico akvarija s silikonom in jo v primeru, da se je naveličamo lahko enostavno odstranimo. Seveda moramo pred tem akvarij sprazniti in iz njega odstraniti akvarijske prebivalce.

Lubje hrasta plutovca

Hrast plutovec je dobra alternativa ploščam in deluje popolnoma enako, edina težava je, da je zelo lahek, zato bomo za njegovo fiksacijo potrebovali veliko lepila. Čez čas postane zelo lomljiv in krhek, zato je neprimeren za akvarije z velikimi ribami in some oklepničarje.

TRIDIMENZIONALNA OZADJA

To so ozadja, ki so zelo razgibana in imajo debelino več ko 5 cm. Izdelamo jih lahko sami ali pa izbiramo med različnimi proizvajalci. PREDNOST takšnega ozadja je predvsem ta, da posnema naravno okolje brežine, kar daje ribam občutek varnosti in zavetja. Tudi iz estetskega vidika so takšni akvariji izredno lepi. Takšno ozadje omogoča, da vso akvarijsko tehniko skrijemo za modul in tako ne kvari videza akvarija. SLABOST je velika količina prostora, ki jih takšna ozadja zavzamejo in fiksacija. Ko enkrat modul namestimo, ga bomo zelo težko odstranili. Čiščenje je skoraj nemogoče, zato se bomo morali sprijazniti z algami, ki se bodo naselile po podlagi.

Tridimenzionalni moduli

Veliko akvarističnih trgovin prodaja module, ki posnemajo teksturo lesa ali kamnov. Narejeni so iz umetne mase, ki jo odlikuje vzdržljivost in nizka gostota. Moduli so po večini sestavljeni tako, da jih med sabo lahko poljubno zlagamo in tako ustvarjamo svojo pokrajino. Običajno so te stvari zelo drage, zato so na voljo tudi cenejše alternative, ki so narejene iz barvnega stiropora. Imejmo v mislih, da je stiropor s tankim slojem barve primeren le za akvarije v katerem ni rib, ki bi ga utegnile poškodovati. Ravno zaradi visokih cen, se večna akvaristov odloči, da si bo ozadje naredila kar doma.

Doma narejena ozadja

Izdelava akvarijskega ozadja spada med dokaj enostavne projekte, če le imamo predstavo kaj želimo in imamo malo umetniške žilice. Uporabimo lahko različne materiale, pomembno je le, da ti materiali v vodo ne sproščajo škodljivih snovi. Izognimo se uporabi poliuretanskih pen in epoksidnih smol ter raje uporabimo stiropor, cement, steklo, akvarijski silikon in naravne materiale. Za barvanje uporabimo vodoodporne akrilne barve, za katere proizvajalec garantira, da ne škodujejo okolju in v suhem stanju niso topne v vodi. Izogibamo se barvam v spreju, saj so večkrat narejene na osnovi težkih kovin in vsebujejo topila, ki se kasneje v vodi pretvorijo v strupe.

Najbolj enostavno narejena ozadja so iz naravnih materialov, ki jih na ploščo stekla lepimo z akvarijskim silikonom. Uporabimo lahko pesek, kamenje, les, vse je odvisno od tega, kaj želimo od ozadja in kakšne prebivalce bomo imeli v akvariju.

Med bolj kompleksna ozadja pa spadajo tista, ki jih naredimo iz stiropora, ta že zahtevajo malo več znanja in umetniške žilice. Za izdelavo akvarijskega ozadja potrebujemo en dan ali več, odvisno kaj želimo in koliko truda smo vanj pripravljeni vložiti. 

Priporočam v branje prispevek Izdelava 3D ozadja.