Iz Malezije, Sumatre in Bornea izvira prav posebna akvarijska riba, ki spominja na majhno jeguljo. Toda naj vas oblika ter način plavanja ne zavede, vrsto taksonomsko uvrščamo med krapovce, natančneje, činklje. To pomeni, da je sorodna naši nežici ali rilčkasti činklji. Med akvaristi je bolj poznana pod njenim tržnim imenom "kuli", žal pa je to poimenovanje napačno. Vrsta, ki je poimenovana po nemškemu naturalistu Heinrich Kuhl se nahaja na zelo majhnem območju v Borneju in nikoli ni prišla na akvaristični trg, oziroma je na njem zelo redka. Prav zato obstaja velika možnost, da v vašem akvariju plava Pangio semicincta in ne Pangio kuhlii. Seveda je zmeda glede poimenovanja izredno velika, saj te ribe napačno poimenujejo tudi dobavitelji ter prodajalci.
Zdaj se najbrž sprašujete, kakšna je razlika med eno in drugo vrsto. Pri Pangio kuhlii ni težav, saj riba izhaja iz zelo majhnega območja, kar pomeni, da so si vse živali bolj ali manj podobne. Zanje so značilne črne proge, ki se na območju trebuha razcepijo na dva dela, kar ribi daje videz narobe obrnjenega sedla. Pangio semicincta pa je čisto druga zgodba, saj vrsto najdemo na veliko večjem območju, to pomeni, da tudi vzorci znotraj rib variirajo in so odvisni predvsem od lokacije, kjer so bile ribe ujete. Pri nekaterih predstavnikih so črne črte izredno temne, pri drugih pa skoraj sive ali rjave. Tudi debelina črt močno variira, dejstvo pa je, da ima Pangio semicincta med 9 do 12 črnih črt, ki se končajo tik nad trebuhom. Spodnji del črt je običajno raven ali rahlo zaobljen, nikoli pa ni razcepljen.
Vizualna razlika med P. kuhlii in P. semicincta. Skica je zgolj informativne narave, saj je znotraj vrste P. semicincta ogromno vzorčnih variacij, pri čemer je potrebno upoštevati, da so nekatere zelo podobne P. kuhlii.
Za obe vrsti je značilno, da imajo na glavi 3 črne proge, okoli gobca pa je razporejenih osem brčic. Od tega se dve nahajata tik pod brado, ostalih šest pa je locirano okoli gobca, pri čemer so tri daljše brčice na vsaki strani glave.
Razporeditev brčic pri P. kuhli. Vir: https://www.loaches.com/species-index/photos/p/Pangio_kuhlii_03.jpg/image_preview
Znanstveno ime progaste trnooke je Pangio semicincta, pri čemer latinska beseda "semicincta" pomeni "le pol pasu" in se nanaša na črne proge, ki se končajo tik nad trebuhom.
Med akvaristi ima ta riba ljubitelje in sovražnike. Po karakterju so zelo miroljubne, žal pa marsikoga zmoti njihova oblika, ter način plavanja, ki spominja na kačo, "kačasti videz" mnoge spravi v občutek nelagodja. Druga slaba lastnost pa je njeno skrivanje. Na srečo pa to obnašanje lahko omejimo s pravilno postavitvijo akvarija.
To so zelo plahe ribe, ki se izredno slabo počutijo v presvetlih akvarijih. Torej, če jih želimo opazovati čez dan, moramo poskrbeti za dovolj rastlin, predvsem pa moramo pustiti, da rastline ustvarijo naravno senco. V zavetju rastlin ter šibki svetlobi, se bodo te ribe razkazovale tudi čez dan.
V naravi jih najdemo v plitvih in mirnih vodah, kjer je gosta vegetacija ter blatno dno. Njihova koža je zelo občutljiva, saj nima lusk, zato moramo paziti, da v akvariju nimamo pregrobega peska. Odlično se obnese šota, kokosova vlakna, ali droben kremenov pesek, ki ga prekrijemo s tanko plastjo suhega listja. Akvarij naj bo gosto zaraščen ter zatemnjen, saj jih bomo le tako lahko opazovali tudi čez dan.
Po naravi so zelo družabne, toda izredno plahe ribe. Vedno jih naselimo v velikih jatah, ki štejejo vsaj 10 osebkov. Zadostuje jim akvarij z dolžino 60 cm, toda priporoča se, da je večji. Tolerirajo vodo s pH vrednostjo od 4 do 7, karbonatna ter skupna trdota pa naj ne presegata 20 stopinj. Temperatura vode naj bo med 21 do 26°C, kar pomeni, da najbrž ne bomo potrebovali grelca. Kljub temu pazimo, da temperatura ne pade pod 20°C. Slabo prenašajo obremenitve s kemikalijami, koncentracije soli ter visoke koncentracije nitratov.
Trnooke niso čistilci, kljub temu pa so odlične talne ribe, ki bodo popestrile vsak akvarij, ki vsaj malo posnema biotop Azije.
To so izredno mirne ribe, ki slabo prenašajo konkurenco drugih talnih rib, kljub temu pa se bodo različno razumele z različnimi vrstami razbor, kardinalkami, bojnimi ribicami, nitkarji ter drugimi azijskimi ribami. Pogojno so združljive tudi z majhnimi tetrami ter oklepnimi somiči iz roda Corydoras. Lahko jih imamo v akvariju z okrasnimi kozicami, toda pozor, mladice bodo najbrž postale malica.
Progaste trnooke obožujejo majhne cevi, špranje in prostore, kamor se lahko skrijejo, pogosto jih bomo videli, kako se skupaj nagnetejo v skrivaliče, kjer počivajo.
Uradno poročilo pravi, da se v akvariju ne razmnožujejo, kljub temu pa obstaja kar nekaj poročil o naključnem razmnoževanju v akvarijih. Samice so bolj okrogle ter malenkost večje od samcev, kar je posebej opazno pred drstjo. Samice odlagajo ikre med peskom ter rastlinami, priporoča se, da starša odstranimo, da zaščitimo mladice. Drst naj bi sprožila kakovostna živa hrana ter menjava vode.
Večina trnook, ki so na voljo v trgovinah pa izvira iz narave ali pa iz ribjih farm.
Glavno hrano predstavljajo majhni nevretenčarji, v akvariju pa bodo z veseljem sprejele kakovostno hrano v obliki tablet, pazimo le, da te tablete vsebujejo nevretenčarje.
Pozor, progaste trnooke so zelo občutljive na kemikalije, zato akvarije nikoli ne gnojimo, prav tako pa v njih ne uporabljamo zdravil ter raznih pripravkov za uničevanje alg ali polžev. Te ribe namreč nimajo lusk, ki bi jih ščitile pred kemikalijami. V primeru bolezni jih zdravimo izključno z rastlinskimi pripravki, kot so izvlečki pravega čajevca, ameriškega slamnika in tanini.
MOJE IZKUŠNJE Z VRSTO:
Zelo zanimive, ter izredno nezahtevne ribe, ki ne smejo manjkati v majhnih azijskih akvarijih. Te ribe nikakor niso "čistilci", potrebujejo kakovostno hrano z veliko beljakovin ter vitamina E.