Polži, ki jih pod skupnim imenom poznamo kot melanije pripadajo zelo raznoliki družini. Tarebia granifera ima kar dvaindvajset sinonimov, kar priča o zelo veliki zmedi, ki se pojavlja pri identifikaciji ter opisu novih vrst.
Akvaristi se običajno ne ukvarjamo s klasifikacijo majhnih polžev, ki jih v akvarij dobimo preko rastlin, toda tudi neuko oko hitro opazi, da je na tem polžku nekaj drugače.
Bodičaste melanije niso tako pogoste, prav zato so lahko akvaristi, ki jih imajo na njih še posebej ponosni. Njihove hišice so svetlejše, malenkost krajše in bolj široke. Če podrobno pogledamo, bomo na kolobarjih opazili majhne bodice. Avtohtoni so v jugovzhodni Aziji, tujerodni pa so po vsem svetu, kjer temperature vode za daljše obdobje ne padejo pod 10°C. V Evropi ta vrsta ni razširjena, tudi akvaristi se z njo le redko srečamo. Polž je neobčutljiv na vodne parametre, zato se obdrži v večini okrasnih akvarijev.
Hrani se z algami ter ostanki rastlin. Kot vse melanije, se tudi ta čez noč zakoplje v pesek. S tem preprečuje, da bi se pod podlago nabirali strupeni plini, zato je zelo dobrodošel oziroma obvezen v akvarijih z mivko ali drobnim kremenčevim peskom. V slast mu gredo tudi cianobakterije, kar je njihova posebnost.
Vsekakor je zelo zanimiv polž, ki ga v ponudbi trgovin še nisem zasledila. Občasno pa jih lahko opazimo na rastlinah ali v akvarijih, kamor so zaši kot slepi potniki. Vrsta je zelo podobna polžu Sermyla riquetti, ki pa je v Evropi še redkejši.
Torej dragi kolegi in kolegice, če ste navdušeni nad polžki, dajte oči na peclje in mogoče ga boste našli.