Postavili smo akvarij, vanj smo nalili vodo ter priklopili vso potrebno tehniko… Kaj pa zdaj. Zdaj je napočil čas, da akvarij zaženemo. Pogovorno rečemo, da akvarij »sciklamo«, izraz se nanaša na vzpostavitev bioloških ciklov hranilnih snovi. Najpomembnejši je dušikov cikel. Toda izraz »ciklanje« ni slovenski. Pravilno zagon akvarija imenujemo vzpostavljanje biološkega ravnovesja.
Preden v akvarij naselimo prve organizme, moramo počakati, da se v njem vzpostavi biološko ravnovesje!
To je postopek, kjer se s pomočjo različnih bakterij, alg in rastlin ustvari okolje, ki podpira višje oblike življenja, lahko bi rekli, da je ta postopek podoben tistim, ki so potekali ob nastanku življenja. Nižje razviti organizmi, kot so nekatere bakterije pretvarjajo strupene snovi v manj strupene. Na ta način negostoljubno okolje spreminjajo v gostoljubno. V naravi poznamo štiri velike cikle oziroma krogotoke hranilnih snovi. Pri zagonu akvarija je najpomembnejši dušikov cikel.
Na začetku zagona je akvarij poln strupenih plinov in snovi, ki škodujejo višjim organizmom, eden iz med takšnih snovi sta amonij in amonijak. Ta dva plina sta smrtno nevarna za višje oblike življenja, tudi za nekatere polže in kozice. Toda prav ta dva plina sta nujno potrebna, da se biološki zagon akvarija lahko začne. Predstavljata namreč hrano za bakterije, ki jih imenujemo dušikove bakterije. Nastanek amonijaka je povezan z delovanjem ogljikovih bakterij, ki razgradijo beljakovine tako, da iz njih izločijo ogljik. Ostanejo samo dušikove komponente s katerimi se hranijo različni rodovi dušikovih bakterij, na primer Nitrosomonas sp., ki se hrani izključno z amonijem in amonijakom. V naravi pri razgradnji dušikovih spojin poteka krožna reakcija, ki jo imenujemo dušikov cikel. Njegovo razumevanje je temelj akvaristike, zato ga mora poznat in razumet vsak akvarist.
Več o njem si lahko preberete tukaj:
Zagon akvarija lahko naredimo na več načinov. Danes vam bom predstavila najbolj priljubljene in najbolj pogoste. Vsem pa je skupno to, da strmijo k vzpostavitvi dušikovega cikla. Priporočljivo je, da začetniki v tem času redno opravljajo teste za vodo, ki merijo koncentracijo NH3/NH4, NO2 in NO3. Časovno je nemogoče določiti, po kolikšnem času se v akvariju vzpostavi biološko ravnovesje. Pogosto bomo slišali, da to traja 14 dni. Trditev le delno drži. V nekaterih akvarijih se ob posebnih pogojih dušikov cikel vzpostavi v nekaj urah, v drugih akvarijih pa lahko postopek traja več tednov ali mesecev.
Pri klasičnem zagonu akvarija takoj ob postavitvi posadimo akvarijske rastline, te potrebujejo svetlobo, zato zagon poteka pri prižganih akvarijskih lučeh, ki svetijo med 10 in 14 ur na dan. Ta tip zagona je zelo priljubljen, in splošno poznan. Na začetku v akvarij vržemo žličko sladkorja ali pa uporabimo poceni hrano za ribe, ki je na osnovi žit. Hrano nato dodajamo vsak drugi ali tretji dan. Včasih tudi na 5 dni, odvisno od tega, kako hitro se razkraja. Sladkor je vir ogljikovih hidratov, ki jih potrebujejo ogljikove bakterije, da začnejo z amonifikacijo beljakovin. Le tako se lahko začne dušikov cikel. Ena žlička je dovolj za 100 litrov vode. Dodatek sladkorja ni potreben, če uporabimo ceneno hrano za ribe, ki je na osnovi pšenične moke, krompirjevega škroba ali drugih žit, saj v tem primeru vsebuje dovolj enostavnih sladkorjev.
Težave pri tej metodi lahko predstavljajo alge, ki so del tega cikla. Njihov pojav je normalen in ker ob vzpostavitvi biološkega ravnovesja izginejo same od sebe, ne rabimo pretirano skrbeti. Druga slaba stran te metode je čas, ki ga potrebujemo za vzpostavitev biološkega ravnovesja.
Poteka tako, da akvarij popolnoma zatemnimo in ugasnemo luči. Najlažje to naredimo z odejami. Pri tem načinu zagona rastline posadimo šele po vzpostavitvi biološkega ravnovesja, takrat ko v akvarij ponovno osvetlimo. Hrano dodajamo enako, kot pri klasičnem zagonu. Prednost tega načina je to, da se izognemo pojavu alg v začetni fazi vzpostavljanja biološkega ravnovesja. Slaba stran te metode je, da se lahko alge pojavijo, ko prižgemo luči.
V specializiranih akvarističnih trgovinah bomo pogosto našli pripravke za pripravo vode, ki vsebujejo koristne bakterije. Ti so lahko v obliki tekočin, koncentratov ali praškov. Njihova funkcija je, da pospešijo rast bakterij v filtru in podlagi, kar močno skrajša klasične metode zagona akvarija. Pri nakupu bodimo pozorni, da kupimo kakovostne bakterije, saj vsi proizvodi niso enako učinkoviti. Včasih se zgodi, da se pri uporabi aktivnih bakterij biološko ravnovesje v akvariju vzpostavi takoj. Kljub temu v tem primeru priporočam pazljivost.
Če imamo doma že aktiven filter, potem iz njega enostavno vzamemo nekaj biološkega materiala in ga prestavimo v drug akvarij. Več utečenega materiala bomo prestavili v nov akvarij, hitreje bo ta pripravljen na naselitev rib. Prav iz tega razloga veliko akvaristov na eno akvarijsko posodo priklopi več filtrov ki jih po potrebi samo prestavijo. Ta tip zagona je najhitrejši, zato mu pogovorno pravimo »hitro ciklanje«. V kombinaciji s toniki, ki vsebujejo aktivne bakterije lahko ribe v nov akvarij naselimo takoj, pod pogojem, da se voda v starem in novem akvariju ne razlikuje po osnovnih parametrih. Prav zato včasih uporabimo kar isto vodo, ki je v starem akvariju. V primeru, da parametri vode v novem akvariju odstopajo, je priporočljivo, da z naselitvijo rib počakamo vsaj en teden. Pri tem postopku se včasih zgodi kolaps filtra, razlog za to je prehitra sprememba okolja ali pa je bil filtrirni material predolgo na suhem. Včasih h kolapsu pripomore tudi premočna ali prešibka filtracija. Kadar uporabimo to metodo zagona akvarija moramo biti dosledni, posebej v primeru, da želimo ribe naseliti takoj. V nasprotnem primeru je bolje, da z naselitvijo počakamo par dni. Nekateri proizvajalci prodajajo aktivni biološki material v suhi obliki. Material vsebuje spore bakterij ter encime, ki omogočajo hitrejši zagon akvarijev.
Ta postopek je zelo podoben zgornjemu, le da v tem primeru namesto filtrirnega materiala uporabimo mulj oziroma blato iz filtra. Prednost tega postopka je, da v nov akvarij lahko naselimo zelo veliko količino bakterij, slabost pa je videz akvarija. Motnost vode običajno izgine drugi dan, mulj pa se poleže šele po dobrem tednu. Bakterije včasih doživijo velik šok, ki je posledica oksidacije, zato se lahko zgodi kolaps, kar povzroči povečane koncentracije amonijaka.
Na to vprašanje je težko odgovoriti z enim stavkom. Akvarij je za naselitev rib pripravljen takrat, ko voda kljub obremenitvi z dušikovimi spojinami ne vsebuje povišane koncentracije amonijaka, nitritov ter nitratov. Akvarij z dušikovimi spojinami obremenimo s pomočjo ribje hrane ali druge snovi, ki vsebujejo dušik (urin, poginuli polži, poginule kozice, odpadli rastlinski listi, urea v kristalih…) Za pretvorbo dušikovih spojin v čisti dušik so v celoti odgovorne bakterije v filtru. Če je teh takoj ob zagonu akvarija dovolj, se lahko ravnovesje vzpostavi že v nekaj urah. Včasih pa ta postopek traja nekaj mesecev.
Prav zato se priporoča, da vsaj na začetku redno preverjamo parametre akvarijske vode, koncentracija teh nam pove v kateri fazi dušikovega cikla se nahajamo in ali je biološko ravnovesje že dovolj vzpostavljeno za naselitev rib.
Optimalna koncentracija 0mg/l Strupen že v zelo majhnih količinah. Povzroča trajne poškodbe tkiv, ki se pokažejo s poginom, pri večjih koncentracijah pogin nastopi takoj. *NH3 (amonijak), nastaja pri pH vrednosti višji od 8. *NH4 (amonij ali amonijev ion), nastaja pri pH vrednosti nižji od 8. Razlog za povišane vrednosti: V utečenem akvariju so vrednosti vedno 0mg/L, povišane koncentracije so vedno znak bakterijske aktivnosti, ki se je šele začela. Teste za NH3 in NH4 izvajamo prvih 14 dni po zagonu akvarija oziroma vse dokler ne dosežemo koncentracije 0mg/L.
POZOR! Negativni test za NH3/NH4 je lahko posledica navidezne utečenosti akvarija, več o tem fenomenu si lahko preberete tukaj: NAVIDEZNA UTEČENOST, Navidezna utečenost akvarija.
Optimalna koncentracija 0mg/L, pri koncentraciji 0,1 mg/l povzroča trajne poškodbe, pri višjih koncentracijah povzroči smrt. Razlogi za povišane vrednosti: Povišane koncentracije so znak, da je dušikov cikel prišel v drugo fazo. Tukaj nekateri akvaristi opravijo 50% menjavo vode in čez en teden naredijo teste. Če je koncentracija NO2 enaka 0 mg/l, pomeni, da je dušikov cikel prišel v tretjo fazo.
Optimalna koncentracija za ribe je 0mg/L! Za rastlinski akvarij do 10 mg/L. Večina neobčutljivih rib tolerira koncentracije pod 50mg/L, bolj občutljive vrste tolerirajo maksimalno 20mg/L. Povišane vrednosti povzročajo rast nezaželjenih alg. Vrednosti nad 50 mg/L povzročajo smrt. Razlogi za povišane vrednosti: Na začetku zagona novih akvarijev so povišane koncentracije znak, da je dušikov cikel prišel v tretjo fazo. To je faza, kjer bakterije NO2 pretvarjajo v NO3. V tej fazi začnemo z rednimi tedenskimi menjavami vode, pred menjavo vode vedno opravimo teste, da spremljamo koncentracije NO3 pred menjavami. Pri zbijanju nitratov nam pomagajo akvarijske rastline, menjava vode ter poseben biološki filter, ki se imenuje denitrator.
nujno potreben makro element, ki ga potrebujejo rastline in živali. Je osnovni gradnik aminokislin, ki so gradniki beljakovin. Dušik je končni produkt delovanja dušikovih bakterij.
RIBE LAHKO V AKVARIJ NASELIMO TAKOJ, KO JE DUŠIKOV KROG SKLENJEN, TO SE LAHKO ZGODI V ROKU NEKAJ UR ALI PA V OBDOBJU NEKAJ TEDNOV, ČE ŽELIMO NATANČNO IZVEDETI ALI JE NAŠ AKVARIJ PRIPRAVLJEN NA RIBE ALI NE, MORAMO OPRAVITI TESTE ZA VODO. PREDVSEM SE MORAMO OSREDOTOČITI NA MERITVE DUŠIKOVIH SPOJIN KOT SO NO2, NO3, NH3/NH4!
Akvaristika je krasen hobi, če ste se uspeli prebiti skozi celoten članek, potem je čas, da postavite svoj akvarij. Toda vaše nabiranje znanja se ne konča tukaj, zato ste vabljeni, da preberete še ostale članke, ki jih najdete na blogu Alfa in Betta.